Bezeg oznanja zgodnje poletje: cvetove uporabljamo za pripravo sokov in hrane
Po klimatoloških podatkih Arsa je bil letošnji maj glede na temperaturni razpon v obdobju 1991–2020 v večjem delu Slovenije normalno topel, le ponekod v severovzhodni Sloveniji hladen, v manjšem delu zahodne Slovenije pa topel. Do leta 1991 so bili maji večinoma podpovprečno topli, nato je sledila nagla sprememba, v obdobju 1999–2018 so bili za okoli 2 °C toplejši kot pred letom 1992. V zadnjih petih letih so bili štirje maji hladnejši od primerjalnega obdobja 1991–2020.
Vremenske razmere v preteklih dneh so bile ugodne za razvoj nekaterih bolezni in škodljivcev.
Letošnja majska višina padavin na državni ravni je bila močno nad dolgoletnim povprečjem, po letu 1950 se uvršča na 12. mesto. Daleč najbolj moker v tem obdobju je bil maj 2021. Presenetljivo je, da je bil letošnji maj kljub izrazito nadpovprečni višini padavin vzdolž večjega dela zahodne meje presuh. Nasprotno je bil v vzhodni polovici Slovenije moker, pozitivni odklon pa marsikje večji od državnega povprečja. Zlasti v delu Bele krajine in ponekod na mariborskem območju je bil izjemno moker – najbolj namočen v zadnjih 73 letih. Po podatkih Arsa majska višina padavin v obdobju 1950–2023 ne kaže izrazitega linearnega trenda, temveč več obdobij pretežno suhih ali mokrih majev. Konec 90. let prejšnjega stoletja in v začetku tega stoletja so prevladovali podpovprečno namočeni maji, v zadnjih letih pa so prevladujoči sorazmerno mokri.
Deževni začetek rožnika
Kljub uradnemu prehodu v meteorološko poletje pa vreme še zdaleč ne kaže poletnega značaja, čeprav se je ozračje v posameznih dneh že ogrelo na poletne temperature. Že prvi junijski vikend je spet prinesel deževno vreme in marsikje so se ob razgretem ozračju razbesnele močnejše krajevne plohe in nevihte, ki so ponekod s seboj prinesle tudi točo. Ne glede na to pa je v preteklem tednu vsaj nekaj dni vladalo stabilno vreme, temperature zraka so bile v notranjosti države med 23 in 24 °C, na Primorskem so ponekod dosegle celo 30 °C, kar je omogočalo zapoznelo košnjo.
Preventiva pred točo
V zadnjih dneh so iz številnih krajev poročali o točnih dogodkih in poškodbah na rastlinah. Poškodovana mesta so zelo pogosto vhodna točka za bolezni. Možnih zaščitnih ukrepov je več, a najbolj nujno je, da se rane čim prej zacelijo in zasušijo. Žal bo še ves teden pogosto deževalo in bodo temperaturne razmere spremenljive, kar bo stres rastlinam še dodatno povečalo. Tehnologi v tako variabilnih rastnih razmerah svetujejo preventivno škropljenje s pripravki, ki vsebujejo aminokisline, izvlečke morskih alg oziroma rastlinske izvlečke. Drug pomemben ukrep je obrez poškodovanih delov rastlin. Z zaščitnimi pripravki, še posebno tistimi na osnovi morskih alg, pomagamo rastlinam k čim hitrejšemu okrevanju, hitri rasti in krepitvi imunskega sistema.
Vremenske razmere v preteklih dneh so bile ugodne za razvoj nekaterih bolezni in škodljivcev, kot so krompirjeva plesen, žitni strgač, peronospora vinske trte, oidij, jablanova pepelovka, plodova vinska mušica, češnjeva muha, listne uši in jabolčni zavijač.
Zgodnje sorte češenj so trenutno v fazah zorenja, jablane in hruške razvijajo plodiče, na Primorskem so že v fazah debeljenja plodov in sekundarnega odpadanja plodičev. Tudi vinska trta hitro napreduje v razvoju, poleg intenzivnega priraščanja listne mase se razvijajo socvetja. Na zgodnjih lokacijah in sortah lahko v prihodnjih dneh pričakujemo začetek cvetenja vinske trte.
Cveti črni bezeg
Smo v času cvetenja črnega bezga. Črni bezeg, imenovan tudi navadni bezeg, je zelo razširjen po Sloveniji. Običajno uspeva v grmasti obliki, lahko pa se razvije v drevo, ki doseže višino do 10 m. Dobro uspeva na osončenih in senčnih legah, na zmerno vlažnih in vlažnih rastiščih. Običajno ga najdemo na gozdnem robu, ob gozdnih jasah, na posekah in v bližini človeških bivališč. Svoje ime je dobil po črnih jagodah, ki se razvijejo iz cvetov. Spoznamo ga po drobnih rumeno-belih cvetovih, ki so zvezdaste oblike, z močnim in značilnim vonjem. Sestavlja jih pet čašnih in pet venčnih listov ter pet prašnikov. So dvospolni in združeni v socvetja, do 10 cm velike pakobule. Najprej zacvetijo cvetovi na zunanjem robu pakobula. Ti so običajno jalovi, njihov namen je privabljati žuželke. Nato postopoma zacvetijo cvetovi proti sredini. V večjem delu Slovenije črni bezeg cveti maja in junija, le v hribovitih predelih v prvi polovici julija. Začetek in splošno cvetenje označujeta začetek zgodnjega poletja.
Črni bezeg je zelo razširjen po Sloveniji, običajno uspeva v grmasti obliki, lahko pa se razvije v drevo, ki doseže višino do 10 m.
Sveži cvetovi se uporabljajo za pripravo sokov in hrane. V ljudski medicini in farmaciji posušene uporabljamo za pripravo čajev ter čajnih mešanic. Bezeg ima v naravi pomembno vlogo: je pionirska rastlina in vir hrane divjim živalim. Varuje tla in pospešuje kroženje hranil. Z listnim opadom izboljšuje kakovost tal. Je kazalnik z dušikom bogatih tal, saj za uspevanje potrebuje večje količine dušika. Njegovi plodovi so pomembna hrana za številne ptice in druge živali.
