50 let male žabe
Citroën GS je zapolnil vrzel med poceni spačkom in amijem ter luksuznim DS; ponašal se je s hidropnevmatičnim vzmetenjem in mehko vožjo, motorsko pa je bil nekoliko podhranjen.
Odpri galerijo
Legenda slavi pol stoletja. FOTOgrafije: PSA
Francoski Citroën in sloviti pariški hotel Les Bains sta proslavila 50-letnico legendarnega modela GS z edinstvenim primerkom priljubljene limuzine, ki so je v obdobju 1970–1986 izdelali poltretji milijon kosov. Jubilejno malo žabo, kakor smo avtomobilu po domače pravili v naših krajih, je za to priložnost predelal znani notranji oblikovalec Tristan Auer, avto pa je po razkritju na salonu Retromobile 2020 že pripotoval na lokacijo, kjer ga bo mogoče videti še naslednja tri leta.
Citroën GS je bil mišljen kot manjši družinski avto, ki bi zapolnil vrzel med poceni spačkom (2CV) in amijem ter luksuzno limuzino DS, ki se je je pri nas prijel vzdevek žaba. Od tod torej ljudsko ime mala žaba. Sprva je bil GS na prodaj v limuzinski in karavanski obliki, po osvežitvi leta 1979 pa kot karavan in hatchback v verziji GSA.
Citroën GS je leta 1971 prejel laskavi naziv evropski avto leta zaradi svoje tehnološke naprednosti, udobja, varnosti in aerodinamike. Dosegel je takojšnji uspeh in bil vrsto let najbolje prodajani Citroë-nov avtomobil. V času proizvodnje so prodali 1,896.742 izvedenk in 576.757 izvedenk GSA, v nasprotju z modeli 2CV, ami, DS in SM pa se nikoli ni uradno prodajal v ZDA.
Citroën je bil v tistih časih v precejšnjih težavah, prišla je tudi naftna kriza, zato je leta 1974 razglasil bankrot. Skoraj 15 let v ponudbi ni imel avtomobila srednjega razreda, kar je s pridom izkoristila konkurenca, naredil pa je tudi nekaj zgrešenih strateških investicij. Tedaj je v igro stopil Peugeot in najprej kupil dobro tretjino Citroëna, dve leti pozneje (1976) pa tako rekoč vse delnice, in rodila se je skupina PSA (Peugeot Société Anonyme), ki je desetletja rasla v eno največjih avtomobilskih grupacij na svetu.
Model GS so razvijali kar 14 let. Nato je leta 1955 na ceste zapeljal DS19, ki je bil od modela traction avant (1934–56), avta, ki bi ga moral naslediti, dražji za kar 65 odstotkov, s čimer je v ponudbi nastala velikanska luknja. Leta 1956 je Citroën predstavil futuristični prototip C10. Poigravali so se z rotacijskim Wanklovim motorjem, hidropnevmatskim vzmetenjem in različnimi oblikami, sledili so novi prototipi in eden se je imenoval projekt G, iz katerega je Robert Opron oblikoval model GS, ki je v marsičem sledil smernicam Pininfarinine študije berlina aerodinamica.
Imel je nadpovprečno velik prtljažnik in nenavaden merilnik hitrosti, ki je spominjal na številčnico domače osebne tehtnice; leta 1976 so ga zamenjali s klasičnim merilnikom. Leta 1979 je v izvedenki GSA dobil obliko hatchbacka, ki so s prihodom Volkswagnovega golfa postajali vedno bolj priljubljena karoserijska oblika; šefu Citroëna Pierru Bercotu se je hatchback prej zdel preveč »delavski«.
GS je imel najnižji količnik zračnega upora na svetu, ob splavitvi leta 1970 pa je tekmoval s fiatom 128, fordom escortom, renaultom 6 in vauxhallom vivo. A litrski štirivaljnik, motor s 56 konjskimi močmi, je bil nekoliko podhranjen, zato je Citroën leta 1972 poslal motor s 1222 cm3 in 61 KM ter večjim navorom; s štiristopenjskim ročnim menjalnikom je dosegel najvišjo hitrost 151 km/h.
Pozneje je dobil še 1,4-litrski motor s 66 KM. Na voljo je bil tudi tristopenjski polavtomatski menjalnik, pozneje pa tudi petstopenjski ročni, s katerim je bilo mogoče voziti varčneje in hitreje.
Avtomobilistični novinarji so hvalili izjemno mehko vožnjo, saj je hidropnevmatično vzmetenje veliko bolje pobiralo luknje in neravnine kot avtomobili s klasičnimi vzmetmi. Z ročico oziroma tipkami v kabini je bilo mogoče nastavljati odmaknjenost avta od tal, kar je znalo priti prav na slabšem terenu ali pri menjavi pnevmatike: avto se je bil res sposoben peljati le po treh kolesih.
Citroëna GS in GSA so izdelovali tudi v Španiji in na Portugalskem, v Republiki Južni Afriki, Čilu, nekdanji Rodeziji (današnjem Zimbabveju), v Indoneziji in Jugoslaviji (Cimos). Slovenske male žabe so bile skoraj izključno izdelane v bež barvi. In še zanimivost: od leta 1979 do 1983 so okoli 5500 malih žab izvozili v Nemško demokratično republiko, kjer so bile ene od redkih zahodnjaških avtomobilov.
Krepko pa so ustrelili mimo z luksuznim modelom GS birotor, ki je imel rotacijski Wanklov motor s 106 KM. Avto je sicer ponujal še prijetnejšo vožnjo, a motor je imel preveliko porabo, kar v času naftne krize ni bilo ravno najbolje. Prodaja je bila tako slaba, da so ga po 874 prodanih primerkih umaknili s trga, pri Citroënu pa so se nekaj časa vedli, kakor da avta nikoli niso izdelali. Preživelo je le nekaj primerkov, ki lahko dosežejo ceno tudi do 70.000 evrov.
Mala žaba
Citroën GS je bil mišljen kot manjši družinski avto, ki bi zapolnil vrzel med poceni spačkom (2CV) in amijem ter luksuzno limuzino DS, ki se je je pri nas prijel vzdevek žaba. Od tod torej ljudsko ime mala žaba. Sprva je bil GS na prodaj v limuzinski in karavanski obliki, po osvežitvi leta 1979 pa kot karavan in hatchback v verziji GSA.
Sodobna notranjost za tiste čase
Peugeotov prevzem
Citroën je bil v tistih časih v precejšnjih težavah, prišla je tudi naftna kriza, zato je leta 1974 razglasil bankrot. Skoraj 15 let v ponudbi ni imel avtomobila srednjega razreda, kar je s pridom izkoristila konkurenca, naredil pa je tudi nekaj zgrešenih strateških investicij. Tedaj je v igro stopil Peugeot in najprej kupil dobro tretjino Citroëna, dve leti pozneje (1976) pa tako rekoč vse delnice, in rodila se je skupina PSA (Peugeot Société Anonyme), ki je desetletja rasla v eno največjih avtomobilskih grupacij na svetu.
Luknja v ponudbi
Model GS so razvijali kar 14 let. Nato je leta 1955 na ceste zapeljal DS19, ki je bil od modela traction avant (1934–56), avta, ki bi ga moral naslediti, dražji za kar 65 odstotkov, s čimer je v ponudbi nastala velikanska luknja. Leta 1956 je Citroën predstavil futuristični prototip C10. Poigravali so se z rotacijskim Wanklovim motorjem, hidropnevmatskim vzmetenjem in različnimi oblikami, sledili so novi prototipi in eden se je imenoval projekt G, iz katerega je Robert Opron oblikoval model GS, ki je v marsičem sledil smernicam Pininfarinine študije berlina aerodinamica.
2,5 milijona modelov GS in GSA je bilo prodanih.
Imel je nadpovprečno velik prtljažnik in nenavaden merilnik hitrosti, ki je spominjal na številčnico domače osebne tehtnice; leta 1976 so ga zamenjali s klasičnim merilnikom. Leta 1979 je v izvedenki GSA dobil obliko hatchbacka, ki so s prihodom Volkswagnovega golfa postajali vedno bolj priljubljena karoserijska oblika; šefu Citroëna Pierru Bercotu se je hatchback prej zdel preveč »delavski«.
Uglajena vožnja
GS je imel najnižji količnik zračnega upora na svetu, ob splavitvi leta 1970 pa je tekmoval s fiatom 128, fordom escortom, renaultom 6 in vauxhallom vivo. A litrski štirivaljnik, motor s 56 konjskimi močmi, je bil nekoliko podhranjen, zato je Citroën leta 1972 poslal motor s 1222 cm3 in 61 KM ter večjim navorom; s štiristopenjskim ročnim menjalnikom je dosegel najvišjo hitrost 151 km/h.
Pozneje je dobil še 1,4-litrski motor s 66 KM. Na voljo je bil tudi tristopenjski polavtomatski menjalnik, pozneje pa tudi petstopenjski ročni, s katerim je bilo mogoče voziti varčneje in hitreje.
Avtomobilistični novinarji so hvalili izjemno mehko vožnjo, saj je hidropnevmatično vzmetenje veliko bolje pobiralo luknje in neravnine kot avtomobili s klasičnimi vzmetmi. Z ročico oziroma tipkami v kabini je bilo mogoče nastavljati odmaknjenost avta od tal, kar je znalo priti prav na slabšem terenu ali pri menjavi pnevmatike: avto se je bil res sposoben peljati le po treh kolesih.
Citroëna GS in GSA so izdelovali tudi v Španiji in na Portugalskem, v Republiki Južni Afriki, Čilu, nekdanji Rodeziji (današnjem Zimbabveju), v Indoneziji in Jugoslaviji (Cimos). Slovenske male žabe so bile skoraj izključno izdelane v bež barvi. In še zanimivost: od leta 1979 do 1983 so okoli 5500 malih žab izvozili v Nemško demokratično republiko, kjer so bile ene od redkih zahodnjaških avtomobilov.
Krepko pa so ustrelili mimo z luksuznim modelom GS birotor, ki je imel rotacijski Wanklov motor s 106 KM. Avto je sicer ponujal še prijetnejšo vožnjo, a motor je imel preveliko porabo, kar v času naftne krize ni bilo ravno najbolje. Prodaja je bila tako slaba, da so ga po 874 prodanih primerkih umaknili s trga, pri Citroënu pa so se nekaj časa vedli, kakor da avta nikoli niso izdelali. Preživelo je le nekaj primerkov, ki lahko dosežejo ceno tudi do 70.000 evrov.
