PSIHOLOGI SVETUJEJO

Komunikacija vodi k uspehu

Ključ do zvezd ni v lepoti ali statusu, ampak v načinu, kako kaj povemo. Če želimo doseči cilje, moramo biti samozavestni in ne rušiti mostov.
Fotografija: Z agresijo boste sicer dosegli svoje, a podrli odnos s sogovorcem. FOTOgrafiji: Fizkes/Getty Images
Odpri galerijo
Z agresijo boste sicer dosegli svoje, a podrli odnos s sogovorcem. FOTOgrafiji: Fizkes/Getty Images

Komuniciramo lahko pasivno, agresivno ali samozavestno. Nekdo se bolj nagiba k enemu kot drugemu, a v osnovi smo se vsi sposobni odzivati na vse načine in lahko kadar koli zamenjamo pristop, če želimo. Volja in želja, da se naučimo konstruktivno komunicirati, sta ključni. Razumeti moramo, kdaj kako komuniciramo, in se vprašati, ali smo zadovoljni s tem. Če morate na primer nadrejenega prositi za prost dan, lahko to naredite na naslednje načine. Pasivnost prevladuje, ko ne pokažete, zakaj ste prišli, in začnete okolišiti: »Kako veliko dela imam. Zadnjič sem ostala do večera in sem izčrpana. Če bi imela malo časa, da si spočijem …«

Tako komunikacijo spremljajo negotov, tih ton, izmikanje pogleda, izogibanje očesnemu stiku in temu, da povemo, kaj res mislimo in želimo. Sogovorec in njegove potrebe so na prvem mestu, naše ob strani ali upamo, da jih bodo drugi sami prepoznali. A to se ne bo zgodilo. Včasih naključno in drugič namerno ljudje mislijo izključno nase (posebno v neprijetnih položajih) in ne prepoznavajo potreb drugih.
Lepa beseda lepo mesto najde, v pogovoru bodite jasni, odločni in odprti.
Lepa beseda lepo mesto najde, v pogovoru bodite jasni, odločni in odprti.

Ko se vedemo pasivno, dajemo vtis, da se ne znamo boriti zase, smo negotovi in lahka tarča manipulacije. Lahko pa stopite do šefa in rečete: »Vse prav, ampak ali se v tem podjetju opazi, da nekdo dela cele dneve? Že nekaj dni delam v noč, pa me nihče ne vpraša, kako sem …« Ton je lahko rahlo ali močno povišan, stik neposreden, neverbalni znaki kažejo razburjenje in bes. Agresivno vedenje nas obdaja na vsakem koraku, z njim pa sporočamo, da smo glavni, drugi pa manj pomembni.

Agresivnost nas bo včasih približala cilju, toda z njo ne gradimo dobrih odnosov z drugimi. Ideja »včasih je treba koga nadreti« je zgrešena, saj kratkoročno razburjenje vodi v izčrpanost, povečan adrenalin, stres. Z agresivnim vedenjem je treba biti previden in ga uporabljati samo, ko dolgoročni odnosi niso pomembni.

Lahko pa povemo, kar mislimo, ob tem pa spoštujemo sebe in sogovornika. Ta položaj je enakopraven in povečuje verjetnost, da dobimo, kar želimo. »Šef, rada bi se pogovorila z vami. Si lahko vzamem prost dan, saj sem vsak dan podaljšala delo.« Če poveste, kar mislite, boste zadovoljni. Rezultat je odvisen od druge osebe, a vi ste dali vse od sebe. Isti recept uporabljamo, ko je treba nekoga zavrniti ali izraziti mnenje. Biti moramo samo jasni, odločni in odprti.

Težave v komunikaciji nastanejo zaradi čustev, kot so strah, bes, užaljenost, nelagodje. Kaj narediti, če na zabavi večine gostov ne poznate? Aktivno, sproščeno, kar se da naravno se vključite v pogovor. Običajno je, da vam neprijetno, a ostanite samozavestni, če želite navezati stik. 

Več iz te teme:

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas