Duhovna vaja: umirimo se s hvaležnostjo
Če so naši živci napeti in se ne moremo umiriti, preusmerimo pozornost in s spodnjo vajo ameriške psihoterapevtke in avtorice duhovnih knjig Arlene K. Unger čustveno trenirajmo možgane, da bi doživeli močno izkušnjo hvaležnosti. Ta namreč ne pride sama od sebe, lahko pa se jo naučimo čutiti. Ko vadimo, se začnemo zavedati vsega dobrega v svojem življenju. Tako se pomirimo s stvarmi takšnimi, kot so, ne želimo jih več spremeniti in ne vznemirjajo nas več.
Vajo lahko delamo kadar koli čez dan ali zvečer pred spanjem. Naj bo za nami še tako naporen dan, se bo v njem vedno našlo nekaj, za kar smo lahko hvaležni.
Vajo izvajamo tako, da pomislimo na nekaj dobrega, kar se nam je čez dan zgodilo. Lahko je to nekaj čisto običajnega, recimo topla prha, v kateri uživamo vsako jutro, lepe rože ali ljubeč odnos z otroki. Nato zapremo oči in si to čudovito izkušnjo, osebo ali čustvo prikličemo v spomin. Predstavljamo si jo do zadnje podrobnosti, občutimo jo in se zahvalimo, da nam je dana.
Zavedamo se hvaležnosti, ki jo čutimo. Še pol minute se osredotočamo na vir svoje hvaležnosti in dovolimo, da nas preplavi pozitivna naravnanost, medtem ko naravno in mirno dihamo.
