Kritiziranje ni greh
Če se ponavlja nekaj, kar nas vznemirja, se posvetimo težavi v odnosu. Kritika naj bo dobronamerna, naj prinaša možnost za rast in spreminjanje.
Odpri galerijo
Čeprav vsi raje slišimo pohvale, je kritika včasih edina pot v drugačno vedenje.
Vsi kritiziramo in vsi prejemamo kritike drugih. Toda opazke, ki nekaterih ne motijo, se drugih čustveno globoko dotaknejo. Če stvari uidejo izpod nadzora, nas lahko kritika celo nepopravljivo rani. Ali torej povedati svoje mnenje čim manj boleče ali držati jezik za zobmi? Odkritost in medsebojno zaupanje lahko namreč ublažita kritiko, to pa dolgoročno celo okrepi naše odnose in samozavest.
Psihologi pravijo, da nihče ne posluša kritike na svoj račun brez kepe v grlu. Ne glede na to, ali je utemeljena ali ne, jo težko predelamo. Kritika v naši družbi torej na splošno velja za stresno ogledalo. A kljub temu je v odnosih ključnega pomena, saj deluje kot regulator med našimi željami in potrebami ter željami in potrebami drugih. Čeprav vsi raje slišimo, da smo čudoviti in smo nekaj dobro napravili, se moramo zavedati, da je kritika lahko tudi darilo, saj nam prinaša možnost za rast in spreminjanje. Torej ne gre samo za zlobo, ampak nasvet, ki nam lahko pomaga k izboljšanju življenja.
Sposobnost izraziti kritiko konstruktivno temelji na medsebojnem zaupanju, da nas ima oseba, ki kritizira, še vedno rada oziroma nas spoštuje ter zna izpostaviti tako prednosti kot slabosti kritizirane osebe, pravijo psihologi. Takšna kritika je tako manj boleča in le tako lahko doseže svoj namen – to je spremeniti moteče vedenje nekoga. Kritika naj bo zato dobronamerna, namenjena temu, da bi človek spremenil vedenje do nas ali drugih.
Kritika, s katero človeka prizadenemo in negativno vplivamo na njegovo samozavest, ima namreč poleg vsega tudi negativen učinek na njegovo motivacijo za spremembo, pravijo psihologi. Formula uspešnega pogovora je po njihovem mnenju naslednja: povemo drugemu, kaj smo opazili, pojasnimo, kaj ob tem čutimo, dodamo, katere naše potrebe so povezane s tem, kar smo občutili, in podamo predlog, prošnjo, pričakovanje za drugačno vedenje.
Zmotno je namreč prepričanje, da ne smemo nikoli ničesar pripomniti in biti tiho, četudi se s čim ne strinjamo. Če se ponavlja nekaj, kar vas nenehno vznemirja, se splača posvetiti težavi v odnosu in jo poskusiti razrešiti. Ne bojte se spregovoriti, saj lahko sklenjeni kompromisi in na novo zastavljena razmerja odnos celo okrepijo, poglobijo in izboljšajo, pravijo psihologi.
Če kritiko jemljemo konstruktivno, je lahko tudi priložnost za rast in spreminjanje. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Psihologi pravijo, da nihče ne posluša kritike na svoj račun brez kepe v grlu. Ne glede na to, ali je utemeljena ali ne, jo težko predelamo. Kritika v naši družbi torej na splošno velja za stresno ogledalo. A kljub temu je v odnosih ključnega pomena, saj deluje kot regulator med našimi željami in potrebami ter željami in potrebami drugih. Čeprav vsi raje slišimo, da smo čudoviti in smo nekaj dobro napravili, se moramo zavedati, da je kritika lahko tudi darilo, saj nam prinaša možnost za rast in spreminjanje. Torej ne gre samo za zlobo, ampak nasvet, ki nam lahko pomaga k izboljšanju življenja.
Sposobnost izraziti kritiko konstruktivno temelji na medsebojnem zaupanju, da nas ima oseba, ki kritizira, še vedno rada oziroma nas spoštuje ter zna izpostaviti tako prednosti kot slabosti kritizirane osebe, pravijo psihologi. Takšna kritika je tako manj boleča in le tako lahko doseže svoj namen – to je spremeniti moteče vedenje nekoga. Kritika naj bo zato dobronamerna, namenjena temu, da bi človek spremenil vedenje do nas ali drugih.
Kritika, s katero človeka prizadenemo in negativno vplivamo na njegovo samozavest, ima namreč poleg vsega tudi negativen učinek na njegovo motivacijo za spremembo, pravijo psihologi. Formula uspešnega pogovora je po njihovem mnenju naslednja: povemo drugemu, kaj smo opazili, pojasnimo, kaj ob tem čutimo, dodamo, katere naše potrebe so povezane s tem, kar smo občutili, in podamo predlog, prošnjo, pričakovanje za drugačno vedenje.
Zmotno je namreč prepričanje, da ne smemo nikoli ničesar pripomniti in biti tiho, četudi se s čim ne strinjamo. Če se ponavlja nekaj, kar vas nenehno vznemirja, se splača posvetiti težavi v odnosu in jo poskusiti razrešiti. Ne bojte se spregovoriti, saj lahko sklenjeni kompromisi in na novo zastavljena razmerja odnos celo okrepijo, poglobijo in izboljšajo, pravijo psihologi.
