ZLATA LISICA

V pričakovanju pohorske eksplozije slovenskih lisičk

Objavljeno 07. januar 2017 08.00 | Posodobljeno 07. januar 2017 08.00 | Piše: Drago Perko

Na 53. Zlati lisici sta glavni domači adutinji Ana Drev v veleslalomu in Ana Bucik v slalomu.

Takole je Ana Drev lani drvela proti drugemu mestu v veleslalomu za zlato lisico. Foto: Tomi Lombar

POHORJE – Izteka se teden, v katerem je 60. rojstni dan praznoval Bojan Križaj, na Mariborskem Pohorju danes slovo od smučarskih aren jemlje izjemna Tina Maze, za nameček pa je med prvo sedmerico veleslalomistk Ana Drev, katere rezultatsko eksplozijo vsi nestrpno čakajo. Pred domačo publiko bo na 53. Zlati lisici nastopila tudi prva smukačica sezone in trenutno tretjeuvrščena v skupnem seštevku svetovnega pokala Ilka Štuhec. Dovolj razlogov je torej, da bo v Mariboru rekorden obisk na tekmah za svetovni pokal. Pred letom dni so organizatorji izvedli le sobotni veleslalom (zmagala je Nemka Viktoria Rebensburg pred Ano Drev in Tino Weirather), nedeljski slalom pa je bil zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan. Tokrat podobne bojazni ni, zeblo bo do kosti, snega je dovolj, proga je odlično pripravljena. Vodja priprave proge Andrej Rečnik je opozoril, da so poleg standardnih obveznostih morali poskrbeti še za dodatno zaščito pred veliko količino listja, ki bi lahko zasulo progo zaradi napovedanega močnega vetra in ponagajalo najboljšim smučarkam na svetu. Da bo gledalcem topleje, bodo poskušale poskrbeti slovenske lisičke. Danes jih bo šest na startu veleslaloma (Ana Drev, Ilka Štuhec, Tina Robnik, Katarina Lavtar, Meta Hrovat in Tina Maze), jutri pa se bodo s slalomsko progo (oba dneva bo prva vožnja ob 9.15, druga pa ob 12.15) poleg Štuhčeve in Hrovatove spopadle še Ana Bucik, Maruša Ferk, Klara Livk in Saša Brezovnik.

Iz arhiva Zlate lisice

Zagnani pohorski smučarji so prvo tekmo izpeljali leta 1964. Kot prva lisička se je z dvema zmagama v zgodovino vpisala Francozinja Marielle Goitchell. Alpske smučarke so se na Pohorju za svetovni pokal prvič pomerile leta 1970, za senzacijo pa je takrat s prvo zmago v veleslalomu poskrbela dotlej neznana pegasta Avstrijka Annemarie Pröll, najuspešnejša smučarka vseh časov. Že leto pozneje je iz Maribora prvič potekal evrovizijski prenos. Slovenske smučarke so prve točke svetovnega pokala dočakale leta 1979, najuspešnejša med njimi je bila Anja Zavadlav. Čeprav so morali leta 1988 tekmo še četrtič seliti, je bila takrat Kranjska Gora nekaj posebnega, saj je tam v veleslalomu in slalomu zmagala Mateja Svet, kije bila še drugič zlata lisička dve leti pozneje v Mariboru. Leta 1997 je ta naslov osvojila Urška Hrovat, ki je dobila slalom, leta 2013 pa Tina Maze z zmago v veleslalomu.

Brez dodatnega bremena

»Upam, da bomo lahko v Mariboru dokazali, da delamo dobro,« se kakovostnih nastopov in visokih uvrstitev veseli glavni trener ženske reprezentance Denis Šteharnik. V nasprotju s prejšnjimi tekmami se je Šteharnik tokrat ugriznil v jezik in se izognil visokoletečim napovedim. Spoznal je, da je s takšnimi izjavami prej škodil kot pomagal svojim varovankam. »Če bodo smučale, kot znajo, se nam dobro piše,« zmerno pristavi. V teh dneh je bilo nekaj časa za analize. »Vedno česa zmanjka, ne uspe nam, da bi ena od smučark prišla v cilj in rekla: 'To je to!' A sem zadovoljen, saj kljub tem težavam lezemo po lestvici navzgor. To pomeni, da napredujemo. Zdaj pa res že čakamo eno vožnjo brez napak, ki bo tudi taktično pravilna. Na glavo, brez napak!« je Šteharnik razkril svoje želje pred spektaklom na pohorski strmini. »Morda včasih pozabljamo, da smučamo in tekmujemo na zelo visoki ravni. Zato je treba biti potrpežljiv. Potrebujejo toliko in toliko vratic, da se navadijo višjega ritma, kot so ga bile vajene prej. Bistveno je, da napredujejo,« opozarja šef. Vesel je, ker so lahko njegove varovanke trenirale doma. Po navadi so bile na progi med 7. in 9. uro, 30. in 31. decembra pa so jim organizatorji celo omogočili preizkus celotne proge. »Vsem smo hvaležni za to,« ne pozabi Šteharnik, ki je na trening povabil tudi francosko ekipo in Slovakinjo Petro Vlhovo. »Večkrat skupaj treniramo, zato je pomembno, da se jim tudi mi lahko kako oddolžimo,« še poudari Šteharnik.

Najuspešnejše lisičke

Zgodovino Zlate lisice je najbolj zaznamovala Švicarka Vreni Schneider, ki je v Mariboru kar osemkrat zmagala, sicer pa je kar 15-krat stala na odru za zmagovalke. Takoj za njo se je med legende vpisala Švedinja Anja Pärson s sedmimi zmagami, slovenski legendi pa sta Mateja Svet in Tina Maze s po tremi. Poleg njiju sta se zmag veselili še Urška Hrovat in Nataša Bokal, stopničk pa Katja Koren, Špela Pretnar in Veronika Šarec.

 

Deli s prijatelji