Vse Prekmurje nori

Nogomet je doma na severovzhodu Slovenije. Dvojna krona je dokaz. Če so nogometašice ŽNK Nona Pomurje Beltinci prišle že do osmega naslova državnih prvakinj, pa so letos prvič to lovoriko zgrabili nogometaši Mure. V neposrednem obračunu so v gosteh premagali Maribor in se kot šampioni vrnili v Mursko Soboto, ki je verjetno najbolj nogometno mesto v Sloveniji.

»Osebno imam mešane občutke, saj prvenstva ni osvojil moj NK Maribor, NK Koper pa gre v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi. Je pa prvak postal klub, ki mi je prav tako pri srcu in za katerega sem igral eno sezono. NK Mura si je naslov absolutno zaslužil, saj je imel najmanj nihanj v svoji igri in je za naše razmere trenutno najbližje modernemu nogometu. Dejstvo je, da sem res vesel, da se je izteklo, kot se je. Mura z nekdanjim dolgoletnim soigralcem Antejem Šimundžo je prvak, Domžale z mojim dolgoletnim kapetanom Dejanom Djuranovićem najprijetnejše presenečenje spomladanskega dela prvenstva, Maribor z mojim odličnim prijateljem in prav tako nekdanjim soigralcem Alešem Kačičnikom kot pomočnikom trenerja Rožmana pa glede na vsa dogajanja v zadnjem obdobju odličen drugi. Res sem vesel, da so moji nekdanji soborci tako dobri na zahtevnem trenerskem stolu in žanjejo uspehe,« je o norem finišu sezone razmišljal nekdanji reprezentant Marinko Galič. Dres Mure je nosil v letu 1998, pred tem je igral v Zagrebu in Dinamu. »Pogodba mi je potekla, v Muri pa so iskali menjavo, če bi Haris Alihodžić odšel na tuje. Sprejel sem ponudbo, Mura pa je bila takrat dober in resen klub. Imeli smo zelo dobro ekipo,« se spominja Galič, ki mu je še zdaj žal, da so zapravili lepo priložnost in vodstvo na lestvici. »V Mariboru smo nesrečno izgubili z 2:1, čeprav smo bili boljši. A smo bili še vedno vodilna ekipa lige. Potem pa smo doma klonili še proti Primorju. Vseh 90 minut smo napadali, potem pa smo dobili gol za poraz 0:1. Tudi v pokalu smo se hitro poslovili,« se spominja Galič.



»Če bi kdo pred sezono ponudil drugo mesto in mesto v Evropi, bi verjetno sprejeli. A glede na potek prvenstva bi morali biti prvi. Malo je bila tudi moja krivda, saj v tem obdobju nisem dajal od sebe najboljših partij. Vesel pa sem, ker sem doživel igranje v Prekmurju, v Murski Soboti je vedno bilo posebno vzdušje,« poudari Galič, ki se še danes veseli uspehov murašev, ki so vmes padli na dno in se leta 2013 začeli prek MNZ Murska Sobota vračati na nogometni zemljevid. V MNZ Murska Sobota so bili podprvaki v sezoni 2013/2014. Sledilo je igranje v tretji ligi, kjer so bili podprvaki dvakrat, leta 2018 pa so osvojili naslov najboljšega v 2. SNL. Po selitvi v Prvo ligo Telekom Slovenije so lani osvojili pokal, letos pa so trud okronali s prvenstvom.

Šok za šokom

»Da je Mura končala na prvem mestu, je najbolj zaslužen trener Ante Šimundža. Brez njega se danes o tem ne bi pogovarjali. Iz leta v leto so bili boljši, vse bolj opozarjali nase. Bili so vztrajni, skromni, proračun ni bil pretiran, igralci predvsem domači. Tak klub je lahko vsem za zgled. Ne pa da vsako leto zamenjaš več kot pol ekipe, kot to počne Olimpija,« še poudari Galič. Ne moremo pa mimo Maribora, kjer je bilo v soboto vse pripravljeno na kronanje ob 16. zvezdici državnega prvaka. A bodo morali vijoličasti še malce počakati. »V zadnjem letu se je zgodilo marsikaj. Zamenjali so se štirje trenerji, poslovil se je Zlatko Zahovič, potem tudi Oliver Bogatinov. Pestro je bilo, to so konkretne spremembe, že kar šoki za klub. Težko je v takih razmerah ostati priseben in še imeti dobre rezultate. To je skoraj misija nemogoče,« pa se Galič ozre še k Mariboru. Po njegovem mnenju se vijoličastim pišejo boljši časi. »Maribor je največji slovenski klub, tako bo tudi v prihodnje. Prepričan sem, da imajo zdaj dovolj časa, da vse analizirajo. Imajo mladega, a hkrati izkušenega trenerja Simona Rožmana, ki forsira mlade igralce, kar je dobro,« sklene Marinko Galič.