Sedem veličastnih

Tudi šport in športniki so (bili) lani ujetniki covida-19. Kljub temu so slovenski asi v drugi polovici leta dosegli nekaj izjemnih uspehov. Postavljali so svetovne rekorde, osvajali svetovne in evropske naslove. Bili so najboljši ambasadorji sicer sprte Slovenije.

Slovenca sta si podjarmila svet

»Pred 15, 20 leti, ko sem bil še aktiven kolesar, smo imeli visoke cilje, a niti sanjali nismo o rezultatih, ki jih dosegata Tadej Pogačar in Primož Roglič. Zadnje tri, štiri sezone pa se kar ponavljamo, ko vsako označimo za sanjsko,« je izjavil selektor slovenske kolesarske reprezentance Andrej Hauptman. Da bosta Roglič in Pogačar zaznamovala leto 2020, sta nakazala že na domačem terenu, ko sta se 21. junija na sploh prvi tekmi v sezoni na državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu pod Krvavcem udarila za naslov. Zmagal je Roglič, bil pa je to le uvod v noro slovensko kolesarsko leto. Pogačar je po izjemni vožnji v predzadnji etapi dirke po Franciji šokiral Rogliča in svet ter v izjemnem kronometru v svojem debiju na francoski pentlji prišel do končne zmage. »Sprva ni bilo mišljeno, da bom zadnji teden na dirki, ampak le na zadnjem kronometru. Vedeli smo, da bo Tadej zelo utrujen, zato bi mu kaka beseda ali spodbuda v domačem jeziku prav prišla. Potem je padla odločitev, da pridem za ves zadnji teden v Francijo,« se Andrej Hauptman, tudi eden od športnih direktorjev Pogačarjevega moštva UAE Team Emirates, ozre na izjemno Pogijevo predstavo. Roglič je v slogu viteza častno priznal zmago tekmecu, mu čestital in šel naprej. In to kako! Sezono je kronal z drugo zaporedno zmago na španski Vuelti, zmagal je na najstarejši klasični kolesarski dirki Liege–Bastogne–Liege, za piko na i pa dobil še zlato kolo (vélo d’or), priznanje za najboljšega kolesarja leta po izboru novinarjev z vsega sveta. Kako dalje, sprašujemo Hauptmana. »December je čas, ko je že vse jasno in postavljeno za novo sezono. Tudi tisti kolesarji, ki so bili še na Vuelti, so že začeli delo, po 1. januarju pa se ekipe že zberejo za par dni, da se spoznajo, potem se nadaljujejo treningi.« Pogačar v teh dneh trenira v Monaku. »V vrhunskem športu je tako, da se z rezultati ne zadovoljiš. Če se ti to enkrat zgodi, je konec. Fantje so motivirani, postavljajo si visoke cilje.« Hauptman še doda, da bo leto 2021 naporno za kolesarje. Poleg vseh dirk, ki so stalnica v koledarju, so tu še tri velika tekmovanja: evropsko in svetovno prvenstvo ter olimpijske igre. Roglič pri 31 letih že drugo sezono zapored končuje na prvem mestu mednarodne kolesarske lestvice, 22-letni Pogačar je na drugem mestu.

Stari prvak ostaja na stari celini

Za nov velikanski uspeh, kaj uspeh, mejnik, je poskrbel 24-letni Tim Gajser, ki je četrtič postal svetovni prvak v motokrosu. Trikrat je bil prvak v elitnem razredu MXGP (v letih 2016, 2019, in 2020), enkrat pa v razredu MX2 (2015). V letošnji sezoni je zbral pet zmag, kar je bilo dovolj za novo slavje. Če smo pred leti trepetali, da se bo tudi Gajser podal čez lužo in se preizkusil v superkrosu, pa je po novem naslovu in novi pogodbi s Hondo (za še dve sezoni) jasno, da bo še nekaj časa navduševal na stari celini.

Najhujše šele prihaja

Slovenska boksarka Ema Kozin je osvojila naslov svetovne prvakinje v različici WBC v srednji kategoriji in ubranila naslova po različicah WBF in WIBA. Po soglasni sodniški odločitvi je bila boljša od Urugvajke Chris Namus. »Ema je bila vse leto v polni pripravljenosti, šele v tretjem poskusu pa smo zavoljo koronavirusa končno prišli do obračuna. Ema je pokazala dovršeno taktično borbo proti vrhunski tekmeci, vzeli smo pas WBC. Predvsem pa je pokazala, da kjer je volja, tam je pot. A to je šele začetek, najhujše še sledi, priprave na sezono so v teku,« nam zaupa Rudolf Pavlin, trener 22-letne šampionke. »V boksu smo vajeni, da lahko dvoboj v zadnjem hipu odpade, zato nam tudi nič okoli covida-19 ni prišlo do živega. Predvsem pa se Ema zaveda, da mora biti osredotočena samo nase,« pove Pavlin, ki pogleduje v leto 2021. »Ema prihaja na najvišjo raven, načrtujemo velike dogodke!«

Rekorderka modrih globin

Najboljša slovenska potapljačica na vdih Alenka Artnik je tudi letos postavljala nove mejnike, v športne anale gresta njena svetovna rekorda. Septembra se je v Grčiji z dvojno plavutjo potopila kar 94 metrov globoko, rekord Ukrajinke Natalije Žsarkove je popravila za en meter. Novembra je v Egiptu v disciplini z enojno plavutjo šla še korak dlje. Rekord 113 metrov, ki si ga je lastila z Italijanko Alessio Zecchini, je popravila na 114. »Življenje prinaša ovire, bistveno je, da se ne vdaš, ampak se boriš, greš naprej. Tudi moja rekorda sta nastala na poti, polni ovir. Prek tega sem šla, zato sta plod boja in vztrajnosti,« pravi Alenka Artnik, ki si je v minulih tednih napolnila baterije za leto 2021. »Koledar tekem še ni povsem znan, zagotovo bo svetovno prvenstvo oktobra v Turčiji, februarja pa se odpravljam na priprave na otok Roatán v Honduras,« je napovedala 39-letnica.

Splezal na vrh Evrope

Športni plezalec Jernej Kruder je na evropskem prvenstvu osvojil zlato kolajno v balvanskem plezanju, njegovo prvo odličje na EP je že 24. slovensko. »Leto 2020 je bilo posebno. Že od začetka sem slutil, da ne bo veliko od sezone. Zato sem se odločil, da veliko časa namenim plezanju v skali. Sem pa vesel, ker Rusi kljub vsem težavam niso odnehali, zato so lahko izpeljali evropsko prvenstvo. Moje priprave na tekmovanje niso bile nič posebnega,« pravi Kruder, ki plezanju v skali že od leta 2018 namenja precej pozornosti. »To je ustaljena praksa v zadnjih letih, pomaga mi zadržati fizično moč.« In kako naprej? »Slika sezone in leta 2021 še ni povsem jasna. Zagotovo bom še naprej veliko plezal v naravi, zdaj pa imam prisilen premor zaradi operacije roke, da mi vzamejo ven ploščico. Sicer je moj cilj uživati v plezanju,« sklene 30-letni Celjan.

Ukrotil valove in konkurenco

Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah septembra v Pragi je kanuist iz Ljubljane Benjamin Savšek ubranil naslov prvaka, zlato medaljo pa je osvojil tudi v ekipi z Luko Božičem in Juretom Lenarčičem. »To je bilo leto, polno vzponov in padcev. Spomladi sem že dvomil, ali tekme sploh bodo. Potem so se v Sloveniji začeli vrstiti slovenski pokali, bil sem motiviran, da se dokažem, hkrati pa sem ohranjal formo. Resnično mi je uspel vrhunski dosežek. Ta zlata kolajna mi daje novih moči in zagon. Konkurenca je bila res malce okrnjena, a moja vožnja je bila vrhunska, brez napak in dotikov,« poudari 33-letni Savšek. »Za zdaj treniram še doma v Tacnu, januarja pa načrtujem priprave v toplih krajih. Odhajam v Združene arabske emirate, kjer so izvrstne razmere za delo. Naslednji cilj pa je, da si v močni domači konkurenci v internih kvalifikacijah priborim mesto med potniki za olimpijske igre.«