KOŠARKA

Preživel bo tudi brkljanje po nosu

Objavljeno 04. julij 2020 07.20 | Posodobljeno 04. julij 2020 07.20 | Piše: Eduardo Brozovič

Goran Dragić pred zagonom lige NBA. V Orlandu kot z reprezentanco.

Goran Dragić igra že 12. sezono v ligi NBA, zato mu ne primanjkuje izkušenj. FOTO: USA Today Sports
Zoran Dragić je zelo uspešno prestal nadaljevanje košarkarske sezone in z Baskonio proslavil naslov španskega prvaka na nepredušno zaprtem turnirju brez gledalcev v Valencii. Konec meseca bo v podobnih okoliščinah na potezi njegov starejši brat Goran. Po štirih mesecih in pol prisilnega počitka ga v Disneyjevem kompleksu v Orlandu čaka še osem tekem rednega dela lige NBA in končnica, v kateri ima z Miamijem zagotovljeno mesto.

»Ne bo lahko pognati motorjev, hkrati pa bomo morali še enkrat spremeniti življenjske navade in se iz osamitve v družinskem krogu preseliti v košarkarsko izolacijo. Lep primer je španska liga. V Valencii so dokončali prvenstvo brez okužb s koronavirusom, zato sem prepričan, da ga lahko tudi liga NBA, če bomo vsi prispevali svoj delež,« je prepričan Goran Dragić, ki ga ni omajal niti nedavni zaplet pri krilu Derricku Jonesu, zmagovalcu v zabijanju na letošnjem vikendu All-Star, ki je bil prvi pozitivni primer pri Miamiju.

»Ko sem izvedel, sem ga poklical in se pozanimal, kako je, ni me pa pretirano zaskrbelo zame ali za soigralce, saj se lahko okužiš kjer koli. Upoštevali smo vsa priporočila NBA, najpomembnejše pa je, da smo zdaj vsi zdravi in da bo tudi Derrick igral v Orlandu,« meni nekdanji kapetan slovenske reprezentance. Ko je še igral zanjo, je bil vajen, da sta ga v enem letu čakali dve sezoni, ena s klubom in druga s Slovenijo, ki ji je bil na voljo domala vsako poletje. Tudi Miami bi lahko ostal na Floridi dva ali tri mesece, če si bo kot trenutno četrti v vzhodni konferenci uspešno utiral pot skozi končnico.

Ni obtičal pred televizorjem

»V Orlandu bo podobno kot v reprezentanci. Manj prijetna so le testiranja, ko ti s palčko brkljajo po nosu, vendar se navadiš, saj veš, da gre za skupno korist. Od slovenskega dresa sem se poslovil že pred tremi leti, vem pa, kako se mora košarkar pripraviti na poletne obveznosti. Opravil sem celoten program, ki mi ga je pripravil kondicijski trener Eric Foran. Najpomembnejša je doslednost, še posebno za domačimi stenami, kjer se lahko košarkar hitro prepusti razvadam ali preprosto obsedi pred televizorjem. Rekel sem si, da ne bom eden od njih,« zagotavlja Dragić, ki ima pri Miamiju veliko mladih soigralcev, za katere bo Orlando povsem nova izkušnja. Kakšna bo vloga starejših rutinerjev?

»Najpomembnejše je, da so vsi mladci lačni uspeha. Kendrick Nunn, Duncan Robinson in Tyler Herro so letos 4., 5. in 6. strelec Miamija, vendar prvo sezono igrajo v ligi NBA. Prepričan sem, da bo njihova želja udarila na plan v Orlandu, zato je po svoje koristno, da imamo tudi skupino izkušenih fantov in odlične trenerje, ki jih lahko usmerijo. Dokler nas bo krasila podobna moštvena kemija, kot nas je uvodnih mesecih sezone, se nam bo odpirala pot do zmag. Imamo vse potrebne sestavine za uspeh, zdaj moramo le slediti preizkušenemu receptu,« ocenjuje organizator igre Miamija, ki je bil do prekinitve prvenstva precej uspešnejši v domači dvorani (27:5) kot na gostovanjih (14:19). Je med prisilnim premorom ugotovil, zakaj?

»Ko nam met ne gre najbolje od rok, si pretirano belimo glave ob vsakem zgrešenem poskusu in zato ne opravimo dela v obrambi. Doma se nekako dvignemo zaradi podpore gledalcev, na gostovanjih je težje. To je ena od težav, ki jih moramo odpraviti. V Orlandu bomo prepuščeni sami sebi. Podobno bo kot na nekaterih tekmah na evropskih ali svetovnih prvenstvih, ko maloštevilni navzoči slišijo sleherno besedo trenerjev in košarkarjev. Na trenutke imaš občutek, da si na treningu, toda vložek je zelo velik,« pojasnjuje Goran Dragić. 




Deli s prijatelji