Prave poteze Čeferina, vrh Italiji, Angliji in Španiji

Finale eura 2020 je pritegnil v London številne znane obraze. V britanski metropoli smo ujeli tudi Gaizko Mendieto, nekoč odličnega zveznega nogometaša najboljših klubov v Evropi. Danes 47-letni Bask pozorno spremlja klubski in reprezentančni nogomet v Evropi, zato je bil pravšnji sogovornik za oceno evropskega prvenstva.

Kako ste videli špansko reprezentanco? Je polfinale dovolj za Luisa Enriqueja in njegovo Španijo?
»Ko vidiš potencial, ki ga premore ekipa, in njeno rast skozi turnir, si rečeš, škoda, da nismo igrali v finalu. Če gledaš drugače, vidiš pomlajeno moštvo, ki je izpadlo prek enajstmetrovk z Italijo, ki je bila ves mesec ena najmočnejših na turnirju.«

Če seštejete oboje …
»… je polfinale za mlado ekipo Španije lep dosežek, četudi želi vsak športnik osvajati lovorike. To je bila koristna izkušnja za reprezentanco, ki je – kot se je izkazalo – zelo tekmovalna, kar je odličen obet za naprej.«

V času, ko ste igrali nogomet, ste sodili med najboljše zvezne igralce v Evropi. Ste na euru opazili koga, ki bi izstopal?
»Italija, Anglija in Španija so pokazale na turnirju največ, tudi Švica, Avstrija in Wales imajo več odličnih zveznih igralcev. Zvezna vrsta je srce, jedro sleherne ekipe. Anglija premore telesno močne igralce, tudi Italija je resda ohranila svoj slog, a mu dodala moč v fantih, kakršna sta Barella in Locatelli, da ne omenjam odličnega Jorginha in Verrattija. Morda sta Rice in Phillips bolj obrambno naravnana, toda Angleži imajo napadalno moč spredaj, to so Sterling, Mount, Foden in Grealish.«

Kaj menite o mladih španskih vezistih, kot sta Olmo in Pedri?
»Le pozitivno. Vselej smo proizvajali nadarjene veziste. Pedri ima šele 18 let, a že blesti, veliko se lahko nauči od Busquetsa, ki je poveljnik zvezne vrste, pa Kokeja. Prihaja tudi Rodri.«

Kako se spominjate tekme z eura 2000, ko sta se merili Slovenija in Španija?
»Na to tekmo imam čudovite spomine. Igrali smo v Amsterdamu, to je bila naša druga tekma na turnirju. Vem tudi, da smo zmagali z 2:1 … Spominjam se je kot zelo zahtevne tekme, Slovenija je bilo telesno močan tekmec. Mislim, da ste izvajali kot ali prosti strel pri izidu 1:1, Iker Casillas se je hitro odzval, iz nasprotnega napada je mojstrsko zabil gol Joseba (Etxeberria op. a.).«


Slovenci?
»Gol nam je dal Zlatko Zahović, spominjam se tudi Mirana Pavlina.«
Dve leti pozneje niste igrali proti Sloveniji v Južni Koreji, v poznejših tekmah ste bili pomemben del Španije.
»V Laziu se nisem prebil med najboljše in posledično na mundialu nisem pogosto začenjal tekem. Tudi tedaj smo zmagali, toda na igrišču me ni bilo, izstopal je Sebastjan Cimerotič, proti njemu sem igral, ko je bil član Lecceja.«

Z Zahovićem ste igrali v Valencii.
»Imel je odlično levo nogo, resnično je bil nadarjen nogometaš. Ko je prišel v Valencio, morda telesno še ni bil nared, toda v kontekstu znanja in sposobnosti je bil velika okrepitev za klub. V napadu Valencie je vladala strahovita konkurenca, zato tudi Zahović ni igral toliko, kot bi si želel, toda bil je med najbolj kakovostnimi igralci.«

Ste bili jezni, ker je v finalu lige prvakov 2001 proti Bayernu zgrešil enajstmetrovko?
»Ne moreš biti jezen na nikogar, ki zgreši enajstmetrovko. Toda odprli ste dobro temo – enajstmetrovke. Ne verjamem, da gre pri izvajanju teh strelov za srečo, kot radi govorijo ljudje. Gre za pritisk, ki ga je treba znati prenesti, za odgovornost in pričakovanje okolice.«

Ste lahko konkretni?
»Spominjam se, da je Zahović nekaj minut pred koncem zapravil priložnost za gol. Morda je bilo to znamenje, da tisti večer ni bil pravi. Tako odličen nogometaš, kot je bil Zahović, bi v takšnem položaju zadel gol v devetih od desetih primerov. Tudi najboljši na svetu imajo lahko slabši večer. In to morda ni bilo dobro znamenje za enajstmetrovke. Da ne bo pomote, to se dogaja, zgrešila sta tudi Carboni in Pellegrino.«

Vi ste bili prvi izvajalec Valencie in uspešno matirali Oliverja Kahna.
»Dobro se spominjam vsega večera. Žal se nam ni izšlo.«

Nedavno sem govoril z Uefinim predsednikom Aleksandrom Čeferinom. Povedal je, kako stresno je bilo obdobje, ko je bilo treba odločati o preložitvi lige prvakov, eura 2020 ... Kako ste minulo obdobje doživljali vi?
»Zelo pomembno je, da smo nogomet vrnili ljudem. Saj vidite, kako so se letos trudili Uefa in organizatorji vseh prizorišč eura. Nogomet je globalni šport, združuje in enoti ljudi. Države imajo lahko različne svetovne nazore, toda dihajo kot eno, ko gre za nogomet. Vem, da je bilo za predsednika Čeferina in njegovo ekipo stresno, toda očitno je bil pri tem zelo uspešen.«

Tudi vi ste na turnirju del Uefine ekipe, kako ste videli dogajanje?
»Odgovornost Čeferina je bila enormna, odločal je o življenju ljudi, njihovih službah, o doprinosu, ki ga nogomet vrača v skupnost prek različnih zaposlitev. Vem, da je bilo zanj zelo intenzivno, toda na koncu je sprejel pravilne odločitve. Gre za ligo prvakov in zdaj evropsko prvenstvo, a tudi za močno podporo nacionalnim zvezam in različnim programom za razvoj nogometa.«

Kje se vidite v prihodnje?
»Na Uefi sem vstopil v proces izobraževanja, to je za nekdanje nogometaše, ki želijo ostati del igre, zelo pomembno. Učim se na vsakem koraku, saj želim biti pripravljen na nov izziv, bodisi trenerski bodisi funkcionarski.«

Na tej poti niste edini, omenjeno poslanstvo opravlja več znanih nekdanjih nogometašev.
»Uefa je izbrala pravo pot, da je vključila v sistem tolikšno število nekdanjih nogometašev, jim prisluhnila in zdaj skupaj iščemo rešitve za še boljši evropski nogomet. Neposredne bogate izkušnje z igrišča in najvišji menedžment sta prava kombinacija za uspeh.«