Pogačar bo treniral vožnjo v izrednih razmerah

Za Tadejem Pogačarjem (UAE) je s petimi zmagi v 11 tekmovalnih dnevih spet izjemen uvodni del sezone, v katerem je ponovil zmage na dirkah po ZAE, Strade Bianche in po Flandriji, ni pa mu uspelo dodati dveh lovorik, ki si ju močno želi. Milano–Sanremo je v petem poskusu končal na 3. mestu, Pariz–Roubaix pa na 2. mestu ob krstnem nastopu. Na obeh preizkušnjah je pripravil izjemen festival napadalnega dirkanja, a ga je ugnal Mathieu van der Poel (Alpecin Deceuninck), ki se zdi nepremagljiv na domačem terenu.
Uspešen začetek
»V vsakem primeru je Pogačarjev začetek sezone uspešen, takšne rezultate je treba pohvaliti, ne kritizirati, pred njegovim 2. mestom v Roubaixu, ki je zgodovinsko za nas, gre sneti klobuk. Kot trener pa vedno gledam na to, kaj bi lahko izboljšal. V Sanremu in Roubaixu je ponovil enake napake, zato ni zmagal. V prihodnosti lahko osvoji obe preizkušnji, vendar če se ju bo lotil z drugačnim pristopom,« je o Pogačarjevih nastopih na spomenikoma, ki ju še ni osvojil, povedal nekdanji slovenski kolesar Bojan Ropret.
»Trenutno je na takšnih terenih van der Poel močnejši, vendar ni rečeno, da je zato Pogačar brez možnosti. Obakrat je stavil na to, da bo uničil vse tekmece, a za to okoli sebe nima dovolj močne ekipe. V Roubaixu se je izkazalo, da ima van der Poel močnejšo. Na takšnih dirkah, kot sta Milano–Sanremo in Pariz–Roubaix moraš biti potrpežljiv. Na priložnost je treba čakati tudi do končnega šprinta, če je treba. Naj tekmeci najprej razkrijejo, kaj zmorejo, če bo Pogačar na vsaki dirki poskušal sam vse uničiti, se bo vedno našel kakšen specialist za klasike, ki ga lahko prelisiči,« je nadaljeval gorenjski strokovnjak.
V hribovite Ardene
Četudi si je Pogačar izjemnih 93 zmag prikolesaril na domala vseh možnih terenih, se na kockah Roubaixa tehnično stežka kosa z van der Poelom, sedemkratnim svetovnim prvakom v ciklokrosu, svetovnim prvakom na makadamu in evropskim prvakom v olimpijskem krosu.
»Čeprav je Tadej najbolj kompleten kolesar, za sabo nima veliko vožnje v izrednih razmerah, v ciklokrosu ali gorskem kolesarstvu. V kočljivih trenutkih mu to morda manjka, ko je tokrat padel, je nerodno odreagiral. Če bi se nagnil nazaj na kolesu, ne bi šel čez krmilo in bi bržkone izgubil manj časa,« je Ropret dejal o odločilnem trenutku 38 km pred ciljem, ko je Pogačar prehitro zapeljal v enega od ovinkov.
Vprašanje je, ali bi tokrat premagal velikega nizozemskega tekmeca, četudi bi ostal na kolesu, vendar je glavna ugotovitev letošnjega »severnega pekla« to, da Pogi lahko nekoč na njem zmaga, čeprav mu ravninska trasa z brutalnimi tlakovanimi odseki ni pisana na kožo. Zdaj se sicer vrača na svoj teren, v hribovite Ardene, kjer je v preteklosti že dobil Amstel Gold Race (20. 4.), Valonsko puščico (23. 4.) in Liege–Bastogne–Liege (27. 4.). V Liegeu, četrtem spomeniku sezone, bo gotovo dirkal, v prihodnjih dneh pa bo jasno, ali bo izpustil katero od predhodnih dirk.