Najboljši bi služili 20.000 evrov na mesec

Kriza je vedno tudi priložnost in koronavirusno bolezen je dobro izkoristil e-šport. Številni so si čas, ki ga je bilo kar naenkrat preveč, krajšali z videoigrami. Na tem področju so bile aktivne tudi nekatere mednarodne športne zveze in organizacije.

V Sloveniji je veliko pozornosti požela virtualna dirka po Italiji, ki se je je udeležil tudi Primož Roglič, od Slovencev sta iz domače dnevne sobe sodelovala še Domen Novak in Grega Bole.
 

Capljamo za tujino

"Menim, da je napočil trenutek, da se vse lokalne igričarske scene povežejo na nacionalno raven, zvezo za e-šport, s čimer bi dobil nov zagon za naprej," ocenjuje Sergej Hvala, dobri poznavalec e-športne scene v Sloveniji. "Korona je prinesla e-šport do ušes in oči normalnega gledalca, ki ni nujno vedel, da e-šport obstaja tudi pri nas. Ljudje so vajeni, da tekmovanja spremljajo na televiziji. Za televizijo pa e-šport ni obstajal, le na specializiranih kanalih smo lahko spremljali dogodke. Ko pa je med pandemijo zmanjkalo vsebin, so se začele tudi velike televizijske mreže ukvarjati s tem. Dejansko so manko vsebin zapolnjevali z elektronskim programom. Ne vem, ali je to danes prelomnica, je pa zagotovo križišče. E-šport je prišel v zavest ljudi, da obstaja. Vprašanje pa je, ali gre za muho enodnevnico ali kaj več. Da postane spremljevalec običajnega športnega vrtiljaka. Morda kot popestritev kolesarskih dirk, ki bi jim dodali še e-tekmovanje," nadaljuje Hvala.


"V Sloveniji še vedno nekoliko zviška gledajo na vse skupaj, češ da so to samo igrice. Tisti, ki smo malce bolj pri koritu, vemo, da že vsaj 20 let ni več tako."
E-šport je dober posel, del zabavne industrije. Videoigre na letni ravni naredijo približno milijardo evrov prometa, rast je izjemna. Po svetu jih igra več kot 2,5 milijarde ljudi – vsak tretji človek se ukvarja s tem, zato je jasno, da je to zlata jama.

"Hitreje ko bomo skapirali, kaj ukvarjanje z videoigrami pomeni in prinaša, bolje bo! Predvsem pa se nehajmo zaplankano posmehovati. Pozdravljam ustanovitev zveze za e-šport. Kako bo šlo naprej, pa je vprašanje. Lažje bi bilo, če bi bili prisotni na televiziji, čeprav le z eno oddajo na teden," še opozori Hvala.


V Sloveniji imamo okoli 40.000 ljudi, ki resno in redno igrajo videoigre, to je baza za e-športnike. Po nekaterih ocenah kar 600.000 Slovencev vsaj občasno seže po videoigrah, zato ne preseneča, da sta se v Sloveniji hkrati pojavili kar dve skupini, ki bi radi predstavljali krovno organizacijo elektronskih športov: najprej je bila ustanovljena Slovenska e-športna zveza (Sešz), tik pred ustanovitvijo je E-športna zveza Slovenije (Ešzs).
 

Dve zvezi na en mah

V imenu prve, Sešz, se je oglasil Samo Zavašnik, ki spomni na začetke igranja po Sloveniji. Sprva se je zbiralo po 20 ljudi, potem je zanimanje zraslo, ustanovili so društvo Spid.si. "Upali smo, da se zadeve premaknejo. Zdaj se to dogaja," poudari Zavašnik, ki je pred leti s somišljeniki že ustanovil največji slovenski turnir Epicenter, ki se ga vsako leto udeleži več kot 500 domačih in tujih tekmovalcev. Epicenter doživlja 20-odstotno rast iz dogodka v dogodek, zato potrebujejo zvezo.


"Uveljavljene definicije e-športa ni, je pa to v praksi tekmovalno igranje videoiger, ki se izvaja pod standardiziranimi pravili in ima razvito gledalsko, turnirsko in organizacijsko komponento," pojasni Zavašnik. "Predvsem si želimo sistemsko urediti to področje, da se klasificiramo kot panoga v športni družini. Želimo si priznanja države, to je osnova, da sploh obstajamo. Želimo si definirane pravilnike, pripravo smernic in navodil na področju antidopinga, izobraževanja mladih," našteva Zavašnik, ki računa, da bo zveza dobila tudi finančna sredstva.


"Koronavirus je pokazal, da je lahko e-šport dobro orodje tudi za socializacijo, hkrati pa mladim ponuja tisto, kar gojijo tradicionalni športi, razvoj miselnih kapacitet, timsko igro, pripadnost ... Predvsem si želimo, da bi ustanovitev zveze pripomogla k oblikovanju resnega sistema, ki bi mladim omogočal razvoj, tudi kariero, da bi lahko v najboljših svetovnih ligah služili po 10.000 ali celo 20.000 evrov na mesec," sklene Zavašnik, ki se obregne tudi ob pobudo za ustanovitev še ene zveze. "Vedno smo pripravljeni na sodelovanje, a menimo, da je dialog osnova vsega. Zagovarjamo pa idejo, ki smo jo razvili."


Da so začetniki ideje o ustanovitvi zveze in da so se razšli s Spidom, pa povedo v društvu Dragons esport, ki mu predseduje Amadej Medija Drčar, ki je napovedal junijsko ustanovitev E-športne zveze Slovenije. "Žal smo se razšli. A nam je vsem jasno, da bomo morali biti za delovanje v tujini enotni," pove Anže Plevel v imenu Dragons esport. "Mi zagovarjamo, da moramo v startu poskrbeti za igralce, klube, pravila, turnirje. To področje ni dobro urejeno. Ko vse to lansiramo, sledi dialog z državo. Za drugo stran pa je na prvem mestu sodelovanje z državo. Še vedno menim, da si lahko delovne obveznosti razdelimo in delamo skupaj," doda Plevel.
 

Olimpijska panoga 2024.?

"Dejstvo je, da si ne moremo zatiskati oči pred razvojem," je že leta 2018 opozarjal Blaž Perko, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije. Pred desetletjem ali dvema bi bila ideja o e-športu na olimpijskih igrah bogokletna, danes je realnost. Zanimanje mladih za olimpijske igre pada, kar je vidno iz njihove gledanosti in strukture gledalcev.


"Če samo pomislimo, da gledanost iger iz dogodka v dogodek pada za pet do 15 odstotkov, je integracija smiselna," meni Samo Zavašnik, ki ima odgovor na očitke o premalo gibanja v e-športu. "Saj tudi v strelstvu in ribištvu ni gibanja. Prav tako zanikam, da nasilje v igrah vpliva na tekmovalce. Naši tekmovalci še kako razlikujejo med realnostjo in virtualnostjo," trdi Zavašnik, ki je prepričan, da bi z vključitvijo e-športa v olimpijske igre pridobili vsi.
 

Slovenca v Nemčiji

Na domačih turnirjih so se učili in preizkušali tudi tisti, ki danes nekaj veljajo v svetu. Mihael Mehle je naš najuspešnejši poklicni igralec videoiger, igra za nemško ekipo G2. Danes ima 21 let, iz Čušperka na Dolenjskem je pri 17 letih z dovoljenjem staršev odšel v Nemčijo. Ker je hotel postati poklicni igralec računalniške igre League of Legends. Uspelo mu je! Spletna stran Esports Earnings navrže, da je Mehle zaslužil že 180.000 evrov, lani 160.000.


V Nemčiji v isti ligi nastopa tudi Tim Nemesis Lipovšek, v Sloveniji pa z igro Fortnite navdušuje Kevin Tohaj Batič.
Svojo priložnost je v e-športu leta 2016 začutila tudi NK Olimpija, s katero je 2016. pogodbo podpisal Ellzan Jusufi, večkratni državni prvak v videoigri Fifa in udeleženec svetovnega prvenstva v Parizu leta 2015, kjer se je uvrstil med osem najboljših na svetu. "V otroških letih sem treniral nogomet pri Olimpiji, zato mi sodelovanje z mojim ljubljenim klubom pomeni še več. Velika zahvala gre mojemu prijatelju Andražu Šporarju, ki je poskrbel za stik s klubom. Andraž je odličen igralec Fife, če ne bi bil profesionalni nogometaš, bi bil med najboljšimi slovenskimi igralci," ga je tedaj pohvalil Jusufi.