Motivacijo ji vliva tudi Anže Lanišek
Na premierni silvestrski turneji je Nika Križnar pred letom dni kot najvišje uvrščena slovenska smučarska skakalka osvojila drugo mesto. Zlata sova, ki se ji je tedaj izmuznila za le 4,2 točke, ostaja njena velika želja, kot je razkrila pred odhodom v Beljak, kjer bo danes uvodna preizkušnja tega tekmovanja.
Kakšno je zdaj vaše počutje, potem ko ste imeli pred kratkim spet zdravstvene težave?
»Upam, da sem za letos in tudi za prihodnje leto izkoristila svoj bonus bolezni. Nazadnje me je kar dobro pobralo. Občutek imam, da imam v zadnjem obdobju slabši imunski sistem. Zdi se mi, da hitreje zbolim. Zato si najbolj želim, da bi ostala zdrava. V zadnjem času sem imela namreč res precej težav s poškodbami in boleznimi. Zaradi tega mi je bilo tudi hudo, ker se nisem mogla udeležiti prireditve Športnik leta. Veselila sem se že, da bom skočila v večerno obleko in si obula čevlje z visokimi petami, saj se mi med letom za kaj takega ne ponudi veliko priložnosti. Prireditev sem spremljala doma po televiziji in bila vesela, da je priznanje v mojem imenu prevzel trener Zoran Zupančič in povedal nekaj lepih besed.«
Kdaj ste se po zadnji bolezni vrnili na trening?
»Pred dobrim tednom – v nedeljo. Vesela sem, da si je Zok vzel čas in z menoj opravil trening v Planici. Ker sem v primerjavi z reprezentančnimi kolegicami izpustila več skokov, mi ni bilo vseeno. No, ta nedeljski trening je bil uspešen; drugače je, ko trener dela le z eno osebo, saj se ji lahko povsem posveti. Menim, da sva dobro izkoristila čas, saj sem prikazala opazen napredek.«
Kako bi ocenili svojo formo?
»Moji zadnji skoki na pripravah so bili za zmago. Že vse od začetka sezone nam manjka le še pika na i oziroma češnja, ki jo postaviš na vrh smetane. Marsikdo si sploh ne predstavlja, za kakšne malenkosti gre pri tem. Sama sem, denimo, zelo agresivna, včasih že preveč.«
Potem ste s sabo v Beljak vzeli tudi manjkajočo češnjo?
»Da, pa še malo smetane. (smeh) No, resnično nam zelo malo manjka, da se nam bo povsem odprlo. Lahko je to tudi v miselnosti, ne nujno zgolj v tehniki.«
Koliko skakalk je po vašem sposobnih osvojiti zlato sovo?
»Več jih je sposobnih poseči po skupni zmagi, težko bi jih izpostavila, ker ne vem, kako so trenirale med premorom. Med Slovenkami smo štiri močne kandidatke oziroma takšne, ki bi lahko pokazale zobe tudi najboljšim tujkam. Upam, da bo zlata sova tokrat ostala v naših rokah, obljubim lahko le to, da se bomo potrudile po najboljših močeh.«
Z Anžetom Laniškom, ki je v ožjem krogu favoritov za osvojitev zlatega orla, sta sovaščana. Bila bi prav posebna zgodba, če bi se oba vrnila domov z lovorikama.
»Uf, tega se res ne bi branila. Anže mi je s svojimi uspehi dal veliko dodatne motivacije. Pred njim lahko le snamem kapo! Po mojem je dobro, ker trenutno ni prvi v skupni razvrstitvi in bo lahko zaradi tega lažje napadal. Verjamem vanj, da mu bo tudi uspelo. No, tudi sama nisem v slabem izhodišču, bom pa napadala z malce slabšega položaja kot Lanišek.«
Kako ste preživeli božične praznike?
»S svojimi najbližjimi – na enem kosilu doma pri starših in drugem pri bodoči tašči. Če smo že izgubili proste dneve za novo leto, sem vesela, da sem lahko vsaj za božič z domačimi. To so bili posebni dnevi. A je – če dobro premislim – zelo lepo tudi v družbi navijačev na Ljubnem.«
Ste morda pisali Božičku?
»Da, pa sem res. Imela sem določene želje, nekatere se nanašajo tudi na cilje, ki jih imam, največ pa mi pomenijo sreča, zdravje in druženje z domačimi.«
