IZZIVI

Legendarni Primož Peterka se znova uči

Objavljeno 08. junij 2020 18.03 | Posodobljeno 08. junij 2020 15.21 | Piše: Boštjan Fon

Kitajske smučarske skakalke po dolgih mesecih v Podkorenu odhajajo domov. Primož Peterka, Manja in Andraž Pograjc jih bodo spet trenirali julija.

S palčkami je včasih križ. FOTO: Boštjan Fon
V treh hišah v središču Podkorena od julija lani govorijo večinoma kitajsko. »Vmes so moje varovanke šle domov le za deset dni oktobra, nato so se vrnile v Slovenijo in bodo v teh dneh sedle za letalo proti Aziji,« pojasnjuje Primož Peterka, ki je lani postal vodja projekta smučarskih skokov športnega urada Hangzhouja, mesta z več kot deset milijoni prebivalcev.
image
Nekatere so ob prvih skokih v Planici občutile strah. FOTO: Osebni Arhiv

»Pred časom so se odločili, da bi se radi udeležili olimpijskih iger v Pekingu z vsaj eno tekmovalko v smučarskih skokih, zato so se lotili projekta treningov pod slovenskim strokovnim vodstvom, kjer sodelujemo jaz ter nekdanja skakalca, sestra in brat Manja in Andraž Pograjc. Imamo tudi polno podporo posameznikov naše stroke, delavcev v Planici ter vaščanov Podkorena. Kmalu so dekleta vzeli za svoje in prav zaradi tega se je ob začetku koronakrize lahko potrpelo še nekaj časa pred odhodom domov, čeprav je bila vrnitev planirana že dober mesec nazaj.«
 

Prvič videle sneg


Preden so dekleta začela pouk angleščine, ki ga vodi Ana Hering – štirikrat na teden pride do Kitajk, z njimi pa se pogovarja tudi v njihovem maternem jeziku, saj je študirala kitajščino –, smo izvedeli, da je za izobraževanje izjemno dobro poskrbljeno. »Štiri dekleta gredo naravnost iz Slovenije na maturo, izobražujejo se na daljavo. Poleg tega imajo z Ano dodatni pouk vseh predmetov tudi tu, v učilnici, ki je v eni izmed treh najetih hiš.

Seveda še dvakrat na dan trening, tako da so zelo zasedene,« pravi Peterka in dodaja, da je po njegovih informacijah to ena izmed redkih športnih ekip, ki ima poskrbljeno tako za športno kot klasično izobrazbo.
Najmlajša iz moštva, Lin Xiaohan, šteje dvanajst let, najstarejša, Zheng Haoyu, je letnik 2004, skupno jih je bilo v začetku štirinajst, a jih je pet predčasno odpotovalo nazaj v domovino.
image
Julija se vračajo pod Ponce. FOTO: Boštjan Fon

»Razlog odhodov je bil strah pred letenjem na smučeh. Nekaj se jih je prestrašilo že prvi dan, ko sem jih pripeljal v Planico pogledat naprave, saj prej kakšnih posebnih občutkov za skoke niso imele. Zanimivo je bilo tudi, da nekatere od njih nikoli v življenju sploh niso videle snega. Zakaj so se usmerile v ta specifično zimski šport, ne bom razpredal. Poskušali smo jim odkriti vse, kar je najlepšega v tem športu, in lahko rečem, da so se nekatera dekleta zaljubila v smučarske skoke,« pove dvakratni zmagovalec svetovnega pokala: »Škoda, ker odhajajo. Napredovale so in bomo morali ob vrnitvi v Planico spet začeti na manjših napravah. Po mojih informacijah na skakalnico ne bodo stopile dober mesec, v načrtu pa imajo vrnitev sredi julija.«
 

Tudi že slovenske besede


Wang Wei s kitajskega športnega urada skrbi za celotno moštvo: »Moje delo je bolj osebne narave, poskrbim za vse podrobnosti, vodja ekipa pa je Yu Jiao, ki ima na skrbi organizacijo in logistiko.« Nato se zasmeji: »Manjo, Andraža in Primoža smo morali najprej naučiti jesti s palčkami, a je slednji kar malce trmast in še vedno raje uporablja vilice. Kmalu so se vsi naučili prvih besed v kitajščini in tudi mi že znamo malo slovensko. V našem domačem mestu je zrak precej slab, tu pa je tako čist. Navdušene smo bile nad obiskom obale, največ smo bile na poti med Podkorenom in Planico. Ko se je začela pandemija, smo ostale v karanteni, ki smo jo po nalogu naših oblasti začele izvajati že dva tedna, preden je bila razglašena v Sloveniji.«
image
15-letna Hu Mengyun - Hudiček je bila nekoč dvigalka uteži. FOTO: Boštjan Fon

Wang dodaja, da je med bivanjem v Sloveniji najbolj pogrešala starše in fanta: »A ko bom doma, bom seveda pogrešala Podkoren in trenersko ekipo. Julija me bo ob ponovnem prihodu naše ekipe zamenjala kolegica, a sem se že odločila, da pred zimo pridem nazaj tudi sama. Kitajska je izjemno velika, Slovenija za naše pojmovanje izjemno majhna, a ker so ljudje tako odprti in prijazni, nismo občutili prav nobene razlike med bivanjem tu in v domovini.«
 

Pripravili so jim piknik


Dekleta iz skakalnega moštva Hangzhou, kjer je sedež giganta internetne prodaje Alibabe, imajo športno predznanje. Pred vstopom v skakalni šport so bile atletinje, odbojkarice, ukvarjale so se z borilnimi veščinami, Peterka pa se ob naštevanju športov, od koder izhajajo njegove varovanke, zasmeji: »Ne boste verjeli, 15-letna Hu Mengyun je bila nekoč dvigalka uteži. In to se ji pozna, saj je najbolj eksplozivna od vseh pri fazi odskoka, hkrati pa trmasta kot hudič. Zato jo kličemo Hudiček. Tudi sotekmovalke uporabljajo našo besedo zanjo, ko jo pokličejo.«
V Skandinaviji predčasen konec
Kitajska četrt v Podkorenu bo delovala po načrtih še vsaj dve leti. Podobni projekti s triletnim ciklusom so se z ekipami kitajskih smučarskih skakalk to zimo izvajali še na Norveškem, Finskem in v Avstriji, a kot smo obveščeni, se bosta skandinavska projekta predčasno zaključila.


Bivanje v Sloveniji je bilo polno prigod in potegavščin, vendar se je v zadnjem času pokazalo, da Kitajke pogrešajo domovino in predvsem svoje bližnje. Naši trije trenerji so poskušali prispevati k temu, da življenje ni bilo dolgočasno, tudi krajani Podkorena so jim bili v oporo. Pred nekaj dnevi jim je eden od domačinov pripravil pravi piknik. Pravijo, da so jim simpatične, v vasico so prinesle zvrhano mero smeha in kmalu postale del vsakodnevnega utripa kraja. Kakšna skakalka je zagotovo vrgla oko na koga od domačih fantov, predvsem so jim bili ljubi pogledi na naše smučarske skakalce, ki so bili ob njih na napravah v Planici v času treningov. 




Deli s prijatelji