NOGOMET

Vsem še ni jasno, kaj za Olimpijo pomeni Mandarić

Objavljeno 04. oktober 2019 09.31 | Posodobljeno 04. oktober 2019 09.31 | Piše: Gorazd Nejedly

Miral Samardžić se je po desetih letih v tujini vrnil v slovenski nogomet. Najbolj je užival, ko je bil član hrvaškega prvoligaša Rijeke.

Najlepše obdobje v igralski karieri je Miral Samardžić preživel na Reki. FOTO: Cropix
LJUBLJANA – S porazom v derbiju so se za Olimpijo končali medeni tedni, ko je uživala na vrhu lestvice. Rezultatsko nazadovanje zeleno-belih sovpada s krizo vodenja kluba. Med odgovornimi za spodrsljaje na igrišču je tudi Miral Samardžić, 32-letni Jeseničan s stalnim prebivališčem v Škofji Loki.

Olimpija je že pred zadnjim derbijem izgubljala sapo, zdaj diši po strmem padcu. Kaj pravi vaš šesti čut?
»Ni tako tragično, da bi že zagorele rdeče lučke. Dovolj sem izkušen, da vem, da so porazi sestavni del športa. Ne bojim se, da bi sistem razpadel.«

Kot najbolj izkušeni mož med branilci ste tudi najbolj odgovorni za igro v obrambi. Očitno je, da Olimpija prejema preveč golov.
»Za to je veliko razlogov. Eden je napadalni način igre, drugi je pomanjkanje komunikacije. Premalo se sodeluje in govori med igro, ni dovolj, da sta glasna dva igralca ali le eden.«

Mar Olimpija igra preveč tvegano, da bi bila lahko tekmovalno uspešna?
»Kjer koli sem igral, je bila prvi temelj čvrsta obramba. Naša igra je napadalna, lepa je in všečna navijačem. Da bi bila še bolj trdna, bi morali biti še bolj odgovorni napadalci. Premalo pomagajo v obrambnih nalogah, zato toliko bolj trpimo v obrambi, tako rekoč v vsaki tekmi, v kateri prejmemo prvi gol.«

Ali Olimpija lahko sledi Mariboru?
»Olimpija ima kakovostno moštvo, do konca jeseni bo v igri za vrh lestvice, a v primerjavi z Mariborom nima ustrezne širine. Izenačenost nogometašev je prednost Maribora, pri katerem 14., 15. igralec ni prav nič slabši od tistega, ki je v začetni enajsterici. Ena od slabosti je tudi pomanjkanje pozitivnega pritiska; v Ljubljani ni čutiti pretiranega pritiska, bolj ali manj si ga ustvarjamo sami.«

So slabši rezultati posledica težav v klubu?
»Menim, da mnogim še ni jasno, kakšnega človeka ima Olimpija v predsedniku Milanu Mandariću. Vsi upamo, da se bo vrnil iz ZDA z dobrimi vestmi. Najbrž vse skupaj delno vpliva na igralce, moštvo, igro, ampak izhajam iz tega, da je za vse nas nogomet igra, v kateri uživamo in želimo zmagovati.«

A tekmec ni le Maribor, tu je še Mura.
»Ko sem pred desetimi leti odšel v tujino, je imel Maribor enega tekmeca, zdaj jih je več. Več je tujcev in so boljši od slovenskih igralcev. Mlajši pri Olimpiji niso konkurenčni, zato jim pravim, da bodo morali še veliko in trdo trenirati. Mura je v mnogočem kot Maribor: proti Olimpiji igra podobno, izhodišče je obramba, postavi se v polkrog na sredini in čaka na nasprotne napade.«

Ste reprezentančne ambicije že opustili? Selektor Matjaž Kek vas je prvič poklical v reprezentanco in vas vodil pri Rijeki.
»Nisem, ampak s tem se ne obremenjujem. O Keku lahko povem, da je vrhunski trener, da je odličen na igrišču, ob njem in v slačilnici. Rijeko, pri kateri sem se počutil najbolje od vseh klubov v tujini, sem moral zapustiti zaradi zaslužka.«

Kakšna je vaša prihodnost pri Olimpiji?
»V Slovenijo sem se po desetih letih vrnil tudi zato, da sem se ustalil in umiril, da sem več z družino in otrokoma. Olimpijo vidim kot svoj klub, za katerega bom še dolgo igral. Ali toliko, kolikor bo šlo, dokler bom zanimiv zanjo.«
Deli s prijatelji