ZALJUBLJEN V KOŠARKO

Sodnik iz Irana pod slovenskimi koši

Objavljeno 12. april 2019 18.40 | Posodobljeno 12. april 2019 18.40 | Piše: Drago Perko

Amirhossein Emadi je v Slovenijo pribežal iz Irana, zdaj pa deli pravico na košarkarskih tekmah

Srečen s piščalko na parketu.FOTO: Drago Perko 
Vsak od nas ima svojih sto želja. V človeški naravi je, da išče boljše možnosti in priložnosti za svoje življenje. Tako poskuša tudi 22-letni Iranec Amirhossein Emadi (za prijatelje Caren) svoj prostor pod soncem poiskati v Sloveniji.

43
mesecev je bil na poti.

V Ljubljano je prišel pred pol leta. Za njegovo multiplo sklerozo doma ni bilo pravih zdravil niti ustreznih razmer za zdravljenje, zato je šel v svet. Kar 43 mesecev je bil na poti, šele v 18. poskusu pa mu je vendarle uspelo priti čez hrvaško-slovensko mejo. Ni bilo lahko in nerad se spominja teh trenutkov. Poseben pa je tudi zaradi svoje zaljubljenosti v košarko. Že doma se je izšolal za košarkarskega sodnika, po pol leta pa se mu pri nas obeta sodniška kariera.

Našli so mu družbo

Danes je v azilnem domu na Kotnikovi. »Po dveh mesecih miru ter terapijah se počutim veliko bolje,« pove Caren, ki rad dela, raziskuje in nikoli ne miruje. Tudi zato so mu socialne delavke pomagale, da je prišel v stik z ljudmi, ki so mu odprli okno v svet
image
DRAGO PERKO Zaradi ljubezni do košarke pozabi tudi na bolezen. FOTO: Drago Perko
slovenske košarke. Ena od njih je dobra prijateljica Klemna Kladnika, ki vodi športno dobrodelno humanitarno društvo ŠHD Resistentia. »Izvedel sem, da imajo fanta, ki rad igra košarko, pozneje pa sem izvedel, da je tudi košarkarski sodnik,« se spominja Kladnik, ki se je odločil, da mu pomaga. Na facebooku je poskušal v Ljubljani najti košarkarsko družbo, ki bi Carena sprejela, da bi z njimi igral in se družil. Prvi poskusi niso bili obetavni. Klemen je moral svojo objavo vnovič deliti in poudariti, da potrebuje pomoč.

»Če pri nas ne najdemo niti ene družbe košarkarjev, ki bi bila pripravljena sprejeti tega fanta, je konec z našo družbo in s košarko. Pa sta se mi oglasila prijatelja Dejan Mlakar in Davor Sattler in me povezala z Janom. Ena, dva, tri smo se dogovorili in našli pravo okolje zanj,« pojasni Klemen. To pa še ni bilo vse.

Sodnik naj bo

Za Carena je izvedel trener in organizator tekmovanj Boris Završnik. Ker sodnikov v košarki, še posebno v mlajših selekcijah, primanjkuje, ga je povabil na trening in mlademu Irancu pomagal, da začne soditi na tekmovanjih, ki jih organizira Košarkarska zveza Slovenije. Potrdila so prevedli, na KZS so potrdili, da je dovolj usposobljen za sojenje.

image
DRAGO PERKO S Klemnom na treningu FOTO: Drago Perko
»S košarko sem se začel ukvarjati pri devetih letih, prijatelj mojega očeta je bil namreč trener. Potem sem se začel poglabljati v pravila igre in postal sodnik,« nadaljuje Caren, ki ima za sabo več kot 18.000 minut sojenja. Iran je velika država, košarkarske tekme so vsak dan, od osnovnošolskih do univerzitetnih tekmovanj.

V Sloveniji mu je lepo in rad bi ostal. »Razmere za delo so super, ljudje se spoznajo na košarko in jo imajo radi. Vsem sem zelo hvaležen za priložnost,« pravi Caren, ki se pridno uči slovenščine in nekaj besed že obvlada, čeprav ugotavlja, da je slovenščina res zahteven jezik. »Tako je zaposlen, da sploh nima časa za bolezen,« v šali postavi piko na i zgodbi Klemen oziroma Kelemen, kot ga kliče iranski prijatelj.
Deli s prijatelji