ALEŠ SOPOTNIK

Najprej Tiger Woods in Lindsey Vonn, zdaj je na vrsti Ilka Štuhec

Objavljeno 13. maj 2018 07.16 | Posodobljeno 17. maj 2018 07.16 | Piše: Drago Perko
Preudarni 42-letni Trboveljčan Aleš Sopotnik je po 18 letih zdomstva nared, da svoje znanje in izkušnje izroči domači šampionki Ilki Štuhec.
Aleš Sopotnik je pripravljen na novo življenjsko izkušnjo. FOTO: DRAGO PERKO
Slovensko smučarsko znanje je po svetu cenjeno. Med temi, ki so še posebno spoštovani, je zagotovo tudi 42-letni Aleš Sopotnik. Po letih zdomstva in dela na tujem je spet doma. Pa ne v kateri koli ekipi, ampak v zasedbi superhitre povratnice rekonvalescentke Ilke Štuhec. »Počaščen in srečen sem, da sem postal del njene ekipe. Pogodbe nismo podpisali. Le pri Stöckliju (Aleš je hišni serviser te švicarske smučarske firme, op. a.) so mi povedali, da me Ilka želi v svoji ekipi.«
Aleš razkrije, kako se je vključil v novo zgodbo. »Ilka ima izjemno karizmo, ljudje jo imajo radi. Ima občutek za sočloveka. Rada prisluhne, otrokom pa vliva pravo energijo. Ni nepomembno, da nekdo ni šampion le na stezi. Ko delaš s takim človekom, ti ni nič težko. Niti 20 ur v smučarski sobi, kjer pripravljaš smuči. Veš, zakaj delaš. Da taka oseba, kot je Ilka, seje zadovoljstvo in srečo med ljudmi,« nadaljuje Aleš, ki mu nekateri pravijo kar Umetnik. Verjetno se ga je vzdevek prijel z razlogom. A pot do tega statusa je bila zahtevna, dolga. Ni cvetja brez trnja.
Mentor in vzgojitelj
Sopotnik v karieri ni bil le serviser. »V ekipe prihajajo mlade smučarke, ki so stare 18, 19 let. Njihove osebnosti niso izklesane. Zato jim pogosto svetuješ, kako reagirati. Iskreno jim povem, da bom do njih pošten,« pravi Aleš o tem, kako s svojim zgledom ne nazadnje tudi vzgaja mlade športnice.

Smučal do 19. leta

Aleš je bil svojčas nadarjen smučar v generaciji Reneja Mlekuža in tragično preminulega Draga Grubelnika. Potem je šel svojo pot – sprva je bil serviser v slovenski B-ekipi, potem je za pet let prevzel smuči vražjih Slovenk. Delo z Elanovimi dilcami je opravil mojstrsko. Tako da se je glas o njem razširil tja do Amerike, kjer je deloval pet let. Za tri sezone se je preselil tudi v tabor Anje Pärson, švedske smučarske dive in profesorice med količki. Ko je zamenjala znamko, je šel za eno leto h Kanadčanom, zadnja leta pa je bil z Američankami, s trojico Alice McKennis, Breezy Johnson in Laurenne Ross je bil tudi na zadnjih olimpijskih igrah.
 

Legenda Lindsey Vonn

V čast pa si šteje, da je legendarna Lindsey Vonn hotela, da jo spremlja na startih. »Ona me je izbrala. Vedno me je vprašala, ali bom navijal zanjo in kako bom pripravil smuči. Ekipa okoli nje se je menjala, s fizioterapevtom pa sva bila ves čas z njo. Bistveno je, da je na startu oseba, ki zna misli smučarke usmeriti v njeno lastno predstavo,« razkriva Aleš in hitro doda, da je Lindsey krasna oseba, zelo odprta in sila čustvena. »Ko je na tleh rdeča preproga, je prava diva. Ko stopi v telovadnico, je disciplinirana in neizprosna,« dodaja Aleš. Pove, da so Američanke vedno spoštljivo govorile o slovenskih smučarkah, tudi o Tini Maze, ki je bila velika konkurentka Vonnove. Aleš je imel tudi ta privilegij, da mu je Vonnova predstavila Tigerja Woodsa, s katerim je tesno prijateljevala. Ob tem Lindsey ni pozabila povedati, da je bil Aleš serviser Pärsonove. Tega Vonnova ni povedala brez razloga: Švedinja je smučarka, ki jo Woods najbolj ceni.
Aleš še vedno ni prebolel, da je tako tragično končal njegov dobri prijatelj Drago Grubelnik. Letos novembra bodo minila že tri leta, odkar je umrl v prometni nesreči v Söldnu. »Žal nisem mogel na pogreb, bili smo na pripravah v Cooper Moutainu. To je bil šok. Res je bil pravi prijatelj, ni besed, s katerimi bi vse to opisal,« pove s cmokom v grlu.

 

Žena v Kanadi

Ko je odhajal iz ameriškega tabora, ni manjkalo solza. A je srečen, da je po 18 letih spet doma, kjer je lahko to, kar je. V tujini je treba včasih paziti, kaj rečeš, nam prijazno pove Aleš, ki se je med službovanjem in kruhoborstvom na tujem tudi zaljubil. Na zimskih olimpijskih igrah v Torinu (leta 2006) je spoznal Kanadčanko, ki je danes njegova žena. Po poklicu fizioterapevtka je zaposlena v domovini, med sezono pa bo nekajkrat prišla k možu v Evropo, kjer bo prav v Sloveniji lahko uživala v naši kulinariki, kot nam še razkrije Aleš. Čaka ga precej dela. A se ga ne boji. Vesel je, ker je z Ilkino ekipo na isti valovni dolžini. »Kot serviser sem perfekcionist. V tako stanje želim spraviti tudi smuči, preden jih dam od sebe. Ilki želim pomagati, da bo zmagovala,« je neposreden. Pravi, da ima med serviserji ožji krog prijateljev, med katere spada tudi Darja Črnko, Ilkina mama. Pogosto sta si izmenjevala zamisli in recepte za vse maže in žavbe, ki dodajo ali pa vzamejo tisto stotinko, ki včasih odloča o zmagi, kolajni in nesmrtnosti.
Deli s prijatelji