Kot da bi se v Taboru borila včeraj

Vrhunska slovenska judoistka Petra Nareks se 16. maja 2002 spominja, kot da bi bilo včeraj. Nič čudnega, ko pa je na današnji dan pred natanko osemnajstimi leti na evropskem prvenstvu v Mariboru zablestela z bronasto kolajno v kategoriji do 52 kg. Tako se je v zgodovino samostojne Slovenije vpisala kot prva dobitnica žlahtne kovine na velikem članskem tekmovanju v tem japonskem olimpijskem borilnem športu.

»Od vseh kolajn, ki sem jih osvojila, mi je mariborska najljubša. Prvič zato, ker je moja prva, drugič zato, ker sem bila takrat mlada (19 let), in tretjič zato, ker je bila zgodovinska,« je kot iz topa izstrelila Nareksova, ki si je po podvigu v dvorani Tabor, v kateri je dva dni pozneje njen uspeh v kategoriji do 70 kg ponovila prav tako tretjeuvrščena Raša Sraka (zdaj tudi Vuković), izbojevala še pet odličij (eno srebrno in štiri bronasta). Od mariborskih dvobojev ji je kajpak najbolj v spominu ostal mali finale, v katerem je z vzvodom hitro prisilila k vdaji Italijanko Lauro Maddaloni.

»Še zdaj imam pred očmi sliko trenerja Marjana Fabjana, kako mi daje napotke, spominjam se veselja staršev na tribuni, očeta Dušana in matere Milene, ki me ni rada gledala, ker sem se ji smilila. Zraven njiju je sedel in se veselil brat Timotej, navdušenja niso skrivali niti številni prijatelji in sokrajani,« je kolo časa za 18 let nazaj zavrtela zdaj 37-letna Žalčanka, ki nikoli ne bo pozabila niti klubskih kolegic Regine Jernejc, Simone Lotrič, Nives Perc, Lucije Polavder in Urške Žolnir, kako so jo po zmagi v obračunu za tretje mesto objele in dvignile v zrak. »Na treningih smo skupaj garale in nato na prvenstvu dihale za to kolajno, s katero nam je uspel članski preboj. Odtlej je šlo le še navzgor. To je bila neke vrste prelomnica,« je ocenila Nareksova, ki si je s tem odličjem prislužila tudi zaposlitev na ministrstvu za notranje zadeve, kar je bilo – kot pribije – izjemno pomembno za njeno nadaljnjo športno pot, saj se je lahko stoodstotno posvetila judu.

Fabjan kot drugi oče

Ogromno zaslug za svoje uspehe seveda pripisuje Fabjanu. »Z Marjanom sodelujem od svojega devetega leta in že takrat je imel vizijo, ki se je marsikomu zdela neuresničljiva. A jo je znal odlično prenesti na nas, naučil nas je tudi marljivosti in delavnosti, ki sta ključni za uspeh. Za vse nas je kakor drugi oče. Je izvrsten trener, motivator in psiholog obenem. Z leti sem se naučila, da mu lahko stoodstotno zaupam, zato sledim njegovim napotkom, saj vem, da je to najlažja pot do uspeha,« je razkrila mojstrica juda, ki zdaj pomaga Fabjanu in svoje znanje pri najuspešnejšem slovenskem klubu Z'dežele Sankaku prenaša na mlajše. Za nameček je spisala priročnik Varni s Petro in ustanovila istoimenski klub, v katerem ženske uči samoobrambe. »V klubu imam okrog 30 žensk, med njimi tudi žrtve nasilja. Ko slišim, kaj vse so prestale nekatere, ne morem verjeti, kakšne stvari se pri nas dogajajo za štirimi stenami. Do slehernega nasilja moramo imeti ničelno toleranco,« je še poudarila judoistka s šestimi kolajnami na evropskih prvenstvih in kar 32 v svetovnem pokalu.