Iz Dolenjcev je naredil prvake

Rokomet ima v Novem mestu bogato tradicijo. Da delajo dobro in prav, so v minulih letih velikokrat slišali. Vseskozi pa so hrepeneli po naslovu. Ob močni konkurenci s Štajerske se je to zdelo malodane nemogoče pa tudi trepljanja po rami, da so dobri in pridni, so se naveličali. Od 6. septembra se tukaj leta in dnevi štejejo na novo. Pred naslovom superpokalnega prvaka in po njem. Lovorika je v vitrini. Na častnem mestu!
 

Ivezič ga je hotel v ekipi

"Malce smo proslavili, v dvorani smo ostali malce dlje kot po navadi. Zvečer nisem mogel zaspati ... Tekmo sem si ogledal še enkrat. Povsem miren in sproščen. Užival sem. Res je bila kakovostna. Sicer pa, to je moja prva lovorika, sem še relativno mlad trener," je na storjeno upravičeno ponosen 39-letni srbski trener Mirko Skoko.


V Novem mestu je že sedem let. Ni prišel, da najde rokometno delo. Na Dolenjsko oziroma v Slovenijo ga je pripeljala karierna pot njegove žene, ki je v Novem mestu dobila službo zdravnice pediatrinje. "Imel sem še nekaj drugih kombinacij, a nisem okleval. Odločila sva se, da prideva skupaj v Slovenijo," pove Mirko, ki je vedel, da imajo v dolenjski metropoli rokometni klub.


Takrat je bil trener Slavko Ivezič. Izkušeni vrhunski trenerski lisjak se je hitro pozanimal o njem. Še več – nagovoril ga je, da bi igral, ne le bil trener. "Sprejel sem izziv, mesec dni sem treniral kot konj, brezkompromisno. A so se hitro javile bolečine v križu. Spoznal sem, da ne morem več," priznava Mirko, dejstvo pa je sprejel tudi Slavko in Srba vzel za pomočnika v ekipo.
 

Totalno zaupanje

Ivezič se je po seriji slabših izidov poslovil, klubska uprava pa je trenerski položaj zapolnila kar s Skokom! To je bilo precejšnje presenečenje, saj do tedaj pravih trenerskih izkušenj tako rekoč ni imel! Sklenil je študij na fakulteti za šport, bil je izšolan profesor športne vzgoje, nekaj ekip je vodil na šolskih tekmovanjih. Klubska uprava s predsednikom Marjanom Kukmanom na čelu se je odločila za tvegano hazardersko potezo.

"Predsednik Kukman je bil jasen ob mojem imenovanju: če obstanemo v ligi, bo naš trener Mirko Skoko, če izpademo, pa bo naš trener prav tako Mirko Skoko. Dobil sem veliko zaupanje in ogromno svobode," še danes ne skriva hvaležnosti vodilnim v klubu, da so mu dali tako priložnost. Ne pozabi omeniti, da mu je bil v veliko oporo in pomoč od samega začetka prav njegov predhodnik Ivezič.

"Z mano je delil vse skrivnosti rokometa, bil pa je tudi eden prvih, ki me je poklical, ko smo postali superpokalni prvaki," še dodaja Skoko. Zaslug za naslov ne pripisuje sebi ali le ekipi. "Navdušen sem, ko vidim, da imamo v klubu toliko ljudi, ki se trudijo in delajo iz gole ljubezni do športa in kluba. To je lovorika, za katero so zaslužni vsi tisti, ki so se zadnjih 15 let tako nesebično trudili in pomagali," še dodaja.
 

Prihaja dolenjski derbi

Kljub naslovu pa Dolenjci ne spreminjajo ambicij, te ostajajo jasne: želja je preboj v končnico. "Ambicije kluba in uprave so jasne, razvijati mlade igralce, rezultat ni v prvem planu," nam še pojasni Skoko, ki se zaveda, da ekipo čaka zahtevna sezona. Vesel je, ker bo konkurenca zdaj še bolj resneje pogledovala proti Novemu mestu.

"Bistveno je, da se zdaj z igralci zavedamo, da lahko proti vsaki ekipi v ligi igramo na zmago. Velika in izjemno pomembna posledica superpokalnega naslova pa je polna dvorana na naslednji domači tekmi. To šteje, za to igramo, treniramo, se borimo!" je jasen Skoko, ki se veseli torka, 25. 9., ko bo dvorana Marof na dolenjskem derbiju med MRK Krko in Trimom Trebnje premajhna za vse ljubitelje rokometa.

To so sladke skrbi Dolenjcev, ki so pokazali zobe. In dokazali, da niso le simpatični, ampak tudi uspešni. Z domačimi fanti in izjemnim vratarjem Aleksandrom Tomićem. Ter umirjenim trenerjem Mirkom Skokom na klopi.

"Srečen sem v Novem mestu, tu sem si ustvaril družino, rodil se mi je prvi otrok. Lepo mi je. Navijači me imajo radi, uprava in igralci me prenašajo. Nikamor se mi ne mudi," pa trener daje jasno vedeti, da v Novem mestu še niso rekli zadnje. Čeprav velikani že stegujejo roke po biserih iz novomeške rokometne šole, kjer fantom ljubezen do te igre privzgaja in vsaja izvrstni trener Iztok Adamčič.