Gorskega kolesarjenja se ne naučiš na youtubu

Začeti je treba pri temeljih. In temelj vsakega skoka pa tudi na splošno vožnje z gorskim kolesom je premikanje težišča na kolesu. Preprosto gre za zakone fizike, ki jih vsak razume in občuti. Če rineš v klanec, nagneš telo proti krmilu, da ti ne dviguje prednjega kolesa. Ko se spuščaš, težišče (po domače rit) premakneš nazaj, da ne končaš na nosu. Malce bolj komplicirano pa je vse skupaj na razgibani progi (seveda na urejenih in temu primernih poteh), kjer te pogosto pričaka kaj nepričakovanega, recimo večja korenina, skala ali skok. Kaj storiti? Sestopiti s kolesa in si zviti gleženj ali poleteti čez oviro in varno pristati?

Kolesarska delavnica malce drugače

S takšnimi in drugačnimi vprašanji oziroma predvsem odgovori nanje smo se ukvarjali na enodnevni delavnici MTB-skokov Jumping Jack & Jill v spretnostnem parku Zverinice v Novem mestu, kjer je ljubljanski Bikegalaxy iz Tomačevega organiziral zanimiv in še kako koristen trening skokov v naravi. Začeli smo s t. i. bunny hopom (zajčjim skokom), ki je osnova za večino skokov. Potem smo vadili pre jumpe (predskoke), pri katerih se s pomočjo omenjenega bunny hopa že prej odrineš in izkoristiš hitrost, nato smo se lotili manjših dropov (skokov z višine) od desetih centimetrov do enega metra ali metra in pol. Vmes smo vadili double (dvojni skok), pri katerem imaš ločeno odskočišče in doskočišče.

»Pri skokih je vse v glavi. Najprej se naredi vizualizacija v glavi, nato si rečeš: evo, grem. Če v glavi nisi prepričan, da boš izvedel skok, boš odletel. Raje ne skoči in počakaj. Veliko boste skakali, a možgani bodo prej utrujeni kot telo,« je na začetku povedal inštruktor Jan Porič.
V gorsko kolesarstvo ga je že proti koncu osnovne šole pritegnil downhill – spust z gorskimi kolesi. Sledilo je 13 let aktivnih tekmovanj po Sloveniji in tujini, kjer je pridobival izkušnje na vseh terenih, pa še sami so se učili skakati tako po mestu kot po gmajni in delali lastne proge. Zdaj bo že skoraj dvajset let, odkar kolesari.

Lanska jesenska delavnica MTB-skokov je bila prva, ki so jo zasnovali pri Bikegalaxy. Na tokratni je Jan, ki aktivno sodeluje pri pripravi in izvedbi delavnic, uvedel tudi sprotne videoanalize skokov, saj pomaga, če človek vidi, kaj dela prav in kaj narobe. Vsakdo je na delavnici našel nekaj, kar mu bolj leži, videl pa je tudi druge stvari, pri katerih lahko še dela naprej in vadi doma.
»Skoki so najbolj kompliciran del gorskega kolesarstva: ko enkrat odlepiš obe gumi od tal, gre lahko hitro kaj narobe, zato je treba postopoma vaditi prave skoke. Skill park Zverinice v Novem mestu je res super, saj imaš skoke od desetih centimetrov naprej. Če prideš v kak bikepark, kjer te pričaka dvometrski skok, rečeš hvala lepa in adijo. Ko prideš na progo, so pred teboj skale ali korenine, in če boš lepo skočil, boš lepo odpeljal brez zatikanja in sestopanja. Vsako stvar pa je treba vaditi. A tako je pri vsakem športu. In če se ga lotiš postopoma, je vsak šport lep,« pravi Jan.

Na kolesu smo pretežno samouki

Kakor pravi Andrej Bergant, soustanovitelj kolesarske agencije Bikegalaxy, ki se prvenstveno ukvarja z organizacijo gorskokolesarskih izletov po Sloveniji, učenju vožnje s kolesom ne posvečamo neke posebne pozornosti: »Na splošno ugotavljamo, da je kolesarstvo, še posebno gorsko, eden redkih športov, kjer smo vsi bolj ali manj samouki. Vzameš kolo, greš na domači hrib in se voziš, padaš, vstajaš, voziš, padaš, vstajaš. V bistvu je to smešno, saj danes ljudje najemajo trenerje za vse mogoče aktivnosti, kar je super, da se lotijo nečesa s strokovno podporo. Pri kolesarjenju si izpostavljen večjim rizikom, a nihče ne razmišlja, da bi se o tem lahko poučil. S partnerjem Markom Šimencem - Macem želiva, da začnemo razvijati strokovne kolesarske delavnice na različnih nivojih. Seveda nisva edina; v Sloveniji je veliko kolesarskih klubov, ki se ukvarjajo s tem, a na splošno to pri nas ni preveč razširjeno. Težava je tudi, ker za to ve premalo ljudi. Niti cena ni ravno nizka (99 evrov), a če hočeš nekaj narediti strokovno, če hočeš imeti izšolane inštruktorje in primeren teren za vajo, je treba v to vložiti nekaj časa, znanja in tudi denarja.«

Tovrstne kolesarske delavnice pri Bikegalaxy izvajajo od lani – to je bila šele druga delavnica za skoke. »Prej smo že imeli neke bolj osnovne delavnice, jeseni pa sva z Macem delavnice strukturirala. Imamo delavnice za otroke, splošne delavnice osnovnih veščin za odrasle in otroke. Odlična skupina so ženske, ki včasih nočejo biti v družbi prepotentnih bajkerjev, ki se želijo dokazovati, zato smo lani začeli izvajati dvo- in tridnevne ženske tabore, po navadi v bikeparkih v kombinaciji z nastanitvijo in velnesom. Delavnice za odrasle se delijo na osnovne in napredne, kot so delavnice za skoke, kjer imamo poleg osnovnega nadaljevalni program, pri katerem sodeluje kateri od bolj znanih gorskih kolesarjev, kot je (profesionalni spustaš) Žiga Pandur, lani pa je poleg Jana Poriča delavnico vodil Vid Peršak,« pojasnjuje Bergant.

Med varnostjo in tveganjem

Pri gorskem kolesarjenju gre za obvladovanje telesa; kako odpelješ bando, kako pravilno zaviraš, kako skočiš. Tega se ne moreš naučiti z youtuba. Če stvari ne boš petdesetkrat ponovil, je ne boš ponotranjil. Pri kolesarjenju in na splošno pri vseh športih je tako, da začneš uživati šele, ko nekaj res samozavestno obvladaš. »Eden od ciljev naših delavnic je tudi ta, da se toliko sprostite, da skok postane užitek. Seveda je varnost prva: ne sme nas biti sram stopiti s kolesa. Če nismo prepričani vase, sestopimo, si peš ogledamo teren in šele nato odpeljemo – ali pa kdaj drugič. To ni nič sramotnega, to je popolnoma pravilno. Saj je res, da moraš tudi nekaj tvegati, če želiš napredovati, a moraš imeti zdravo mero,« poudarja Andrej Bergant.
Zanimiva je starost udeležencev delavnic. Človek bi pričakoval mladince, a pridejo odrasli aktivni moški, stari čez 30 in 40. Na neki način je to logično, saj v teh letih začneš delati z glavo in začenjaš razumeti, zakaj je to dobro. »Je pa res tudi to, da so mladi kolesarji aktivni v klubih, kjer ponujajo to znanje. V naših časih tega ni bilo,« dodaja Bergant.

Beseda je nanesla na neživljenjski zakon o vožnji v naravnem okolju, ki kolesarja za prepovedano vožnjo kaznuje s 40 evri globe, motokrosista pa z le 25 evri. Verjetno ni treba omenjati, kakšna je razlika v razritosti terena med kolesarjem in motociklom za kros. Z lepim vremenom se (končno) zares začenja tudi nova gorskokolesarska sezona, in pri Bikegalaxy so se dobro pripravili nanjo. Maja so izvedli otroško delavnico Mello Vello, prvi junijski vikend sta potekala Zabavna šola gorskega kolesarjenja (za odrasle in mladino) in prvi letošnji tabor za dekleta, 15. junija bo v spretnostnem parku Zverinice naslednja enodnevna delavnica MTB-skokov Jumping Jack & Jill, od 14. do 16. junija bo v bikeparku v Saalbachu potekala nadaljevalna delavnica MTB-skokov, od 21. do 23. junija pa se bodo odpravili na Saalbach MTB-vikend. Isti konec tedna bo v Robidišču, najzahodnejši slovenski vasi, potekal gorskokolesarski tabor za dekleta, od 20. do 22. septembra pa se bodo dekleta lahko odpravila na tabor v Saalbach.