O ŽIVLJENJU IN UEFI

Aleksander Čeferin: Nisem imel izpita, kazal sem zdravstveno kartico

Objavljeno 21. marec 2020 16.32 | Posodobljeno 21. marec 2020 22.07 | Piše: Dušan Malovrh

Evropa je obstala zaradi pandemije koronavirusa in tudi Evropska nogometna zveza s slovenskim predsednikom na čelu je pred najhujšimi preizkušnjami v zgodovini. 

Aleksander Čeferin se v prostem času ukvarja s športom, veliko bere in potuje.
Z Aleksandrom Čeferinom smo se srečali v Grosuplju, na sedežu odvetniške pisarne, katere soustanovitelj je z očetom Petrom in bratom Rokom. Med njegovim rednim obiskom doma so bile v petek, 13. marca, zaradi koronavirusa pri nas že izredne razmere, zaradi katerih pa ni preveč prestrašen, je v razgovoru za Nedeljske novice povedal 52-letni pravnik, rojen 13. oktobra 1967. Dobro pa se zaveda velike odgovornosti, ki jo ima kot predsednik ene najvplivnejših športnih organizacij na svetu Evropske nogometne zveze (Uefa), saj je pandemija prizadela tudi nogometne vrste. Okuženi so številni igralci, funkcionarji, velikanska je finančna in tekmovalna škoda. Po torkovi videokonferenci vseh članic zveze je Čeferin svetovni javnosti sporočil, da se evropsko prvenstvo, ki bi se moralo začeti 12. junija letos v Rimu, preloži za eno leto. Odločitev izvršnega odbora Uefe je, da se tekmovanje izvede med 11. junijem in 11. julijem 2021. Finale lige prvakov bo 27. junija, finale lige Evropa 25. junija.  »V trenutkih, kot je ta, mora nogometna skupnost pokazati odgovornost, enotnost, solidarnost in altruizem. Zdravje navijačev, nogometnih delavcev in igralcev mora biti naša prva prioriteta,« je v utemeljitvi odločitve med drugim povedal predsednik Uefe.

Glede na razmere je bilo treba sprejeti odločitve, najbrž najtežje, odkar zasedate položaj predsednika Uefe.
Nedvomno. Ne smemo biti panični, hkrati pa moramo ukrepati. Na Uefi smo tudi sklenili, da je 50 odstotkov uslužbencev doma en teden, 50 odstotkov pa naslednji. Uefa ima 600 ljudi in enega okuženega, ki ga nihče ne pozna, ker dela samo ponoči. Ker je varnostnik.

Vi živite v Nyonu, kjer je sedež evropske nogometne zveze?
Zraven, v vasi Crans-pres Celigny. Nyon je pa nekaj takega kot Grosuplje.

Imate hišo?
Stanovanje. Pa saj ne rabim več, ker sem sam. Tudi punce so že velike, ena je stara 15 let, druga 18, ena pa že pri nas dela, 27. Imajo svoj socialni krog, ne morem jih zvleči tja. Itak sem pa ves čas v službi – od osmih do osmih. Večer preživim pa v stanovanju.

Kaj bi počeli, če bi morali zaradi koronavirusa v karanteno?
Nisem razmišljal o tem. Mogoče bi se spočil, naspal … Dolga bi bila 14 dni zame. Najbrž bi veliko bral. Pa Netflix bi gledal, rad imam nadaljevanke. Super mi je bila Peaky Blinders (Birminghamske tolpe, op. p.). Ozark je super, pa Vikingi.

Kaj pa berete?
Vse živo ... najraje biografije.

Ste prebrali kriminalko, ki je odmevala v Sloveniji …
Mislite Jezero?

Ja.
Meni se zdi dobra knjiga. Mi je bolj všeč kot nadaljevanka.

Kaj počnete, ko ste doma, v Grosuplju?
Ogromno se ukvarjam s športom. Tudi v Švici, tukaj pa še bolj. Ob nedeljah igram nogomet. Pridejo Pavlin, Gliha, Brečko, Novaković, Ačimović, Prelogar pa še nekaj samoukov. Super družba. Najprej imamo eno uro in pol fuzbala, potem pa še ene dve uri sedimo, tako da so žene že precej nervozne.Seveda pa to nedeljo ne bo nogometa, saj so zaradi razmer dvorano zaprli, pa še koleno me boli. Tudi tečem veliko in z družino smo začeli hoditi ob sobotah na skupne večerje. Zdaj vzamemo že dva fanta zraven, ampak kaj hočemo, takšno je življenje, čeprav fotru to nikoli ni preveč všeč … (V tem dobi in preleti sporočilo svojega predstavnika za stike z javnostmi, op. p.) Evo, do nadaljnjega bodo odpovedali vse tekme lige prvakov.

Uefa ima 600 ljudi in enega okuženega, ki ga nihče ne pozna, ker dela samo ponoči.

Hobiji poleg športa?
Potovanja z družino. Vedno favoriziram Afriko. Smo bili že zagotovo v 20 afriških državah in bomo še šli. Že prej pa sem šel večkrat sam s prijatelji. Čez Saharo petkrat z avtom, enkrat z motorjem, brez izpita, mimogrede. Sem kazal kar izkaznico zdravstvenega zavarovanja … Ko smo šli z motorjem, se mi je zgodil najbolj nor dogodek. Med Tunizijo in Libijo v puščavi, 100 km zadaj nič, vsaj 150 km spredaj nič, ko opazim avto, ki se približuje. Se praši in pride – slovenska tablica. Nisem mogel verjeti. Enkrat smo šli z avtom v Mavretanijo. V Zahodni Sahari, kjer imaš na eni strani mine, na drugi pa Atlantski ocean, pride en nasproti z biciklom. In začne skakati pa mahati. In mi, kreteni, pomahamo nazaj in gremo. Pozneje na cilju smo se spraševali, le zakaj je tako mahal, nato pa zasledimo na internetu, da je Slovenec, ki je šel s kolesom in je videl našo tablico …

Kako pogosto pridete domov?
Načeloma sem doma vsak četrtek, če ne potujem.

Potujete pa veliko.
Veliko. Ves čas na avionu. Tudi zato je bolje, da družina ni šla z mano. Žena ima zelo rada fotografijo in rada dela v svoji galeriji. No, oni bi tja prišli, mene pa tam ne bi bilo. Zdaj pa sem popolnoma miren od ponedeljka do četrtka, ker vem, da me nihče ne čaka. Ko sem pa z njimi, sem pa z njimi.

Morate obiskovati tekme evropskih klubskih tekmovanj?
Moram ne, ampak grem, ker klubom to veliko pomeni. A ne hodim na drugo, povratno tekmo, ki je odločilna, ker je potem vedno nekdo nezadovoljen, pride do napake sodnika … Grem na prvo tekmo.

A zadnje povratne tekme pred praznimi tribunami so bile nekaj posebnega. Zlasti tista v Valencii s štirimi goli našega Iličića.
Ja, to bi bilo za videti. Je pa hec. Španci so uvedli prepoved obiskov tekem, vsaj 20.000 gledalcev pa je bilo pred stadionom. So navijali, se objemali … Iličić je bil pa fenomenalen.

A najboljši nogometaš vseh časov je …
Moj najljubši igralec je bil Ronaldo. Brazilec. Ta je bil zame največji mojster, ampak ko gledaš Messija, kaj dela … Fenomenalno. Po drugi strani gledaš profesionalnost Portugalca Ronalda, ki živi za to. Ampak morda je Maradona vseeno največji vseh časov. Težko je reči.

Sprejeli ste nas na sedežu vaše odvetniške pisarne. Koliko ste še vpeti v odvetniške posle?
Nobenega primera ne delam več. Včasih želi kakšna stranka govoriti z mano, včasih dam kolegom kakšen nasvet. Ni mi vseeno za to firmo, tukaj je oče, tukaj je že hčerka, prijatelji … Ob petkih, če sem doma, pridem malo pogledat.

Je bil kak postopek v vaši bogati odvetniški karieri, ki ga čutite kot poraz?
Ko veš, da imaš prav – ne govorim o tem, ali je človek kriv ali ne –, pa se na koncu razsodi drugače, to čutiš kot poraz.

Kateri so bili vaši najodmevnejši primeri?
Ogromno jih je bilo. Strojanove sem delal, sam. Zidarja, Milico Makoter, gorenjsko heroinsko navezo …

Kaj je motiv za vas, da branite krivega?
Ta princip, da si vsakdo zasluži pošteno obrambo. In da je na eni strani odvetnik, ki je edina pravna zaščita nekemu človeku, na drugi strani pa cel sistem. Eno od osnovnih civilizacijskih pravil razumejo ljudje praviloma šele, ko so sami v postopku. Prej vpijejo, kako moreš, potem pa vidim iste ljudi, ko potrkajo na vrata pa rečejo: tole je pa res svinjarija, kar se je meni zgodilo … Ni slabo, če verjameš, da ni kriv, ker daš potem podzavestno več od sebe. A kazensko zagovorništvo, verjemite mi, je zafrknjen posel. Vsak primer ti nekaj pusti. Jaz sem sanjal, da skrivam trupla, da je nekje droga ... Ni lahko, sploh pa … Se opravičujem (z mize dvigne telefon, op. p.), samo to pogledam. Me ves čas kličejo, tole je bil predsednik enega velikih klubov … Vsi prelagajo
image
Aleksander Čeferin se v prostem času ukvarja s športom, veliko bere in potuje.
name, cela Evropa! Ampak ni problema. Italijani pravijo: hotel si bicikel, zdaj pa goni! No, če se vrnem. Mnogi so me spraševali, ali je težko braniti tiste, za katere veste, da so krivi. Moj odgovor je: najtežje je braniti tiste, za katere vem, da so nedolžni. Ker me je groza, če bodo obsojeni!

Gibanje med svetovno smetano je nujno za predsednika Uefe. Je kdo naredil posebno dober vtis ali pa vas razočaral?
Ne hodim preveč po teh prireditvah, se jih izogibam, ker ne maram tega, a sem spoznal vse. Nihče me ni razočaral, je pa res, da imam tako funkcijo, da nihče ni neprijazen do mene. Zelo pozitivno pa sta me presenetila dva: David Beckham, ki je izjemno prijeten fant, skromen, čeprav je superzvezda, in trener Jose Mourinho, ki zgleda konflikten na igrišču, je pa izjemno topla oseba. Z njim sva na zvezi tedensko, sva postala prava prijatelja. No, Figo je pa sploh prijatelj.
20 otroških motivov
Kot predsednik Uefine fundacije za otroke je Aleksander Čeferin izbral 20 otroških motivov poslikave uradne žoge letošnje tekme za superpokal med zmagovalcem lige prvakov in lige Evropa. »Dali so mi dvesto slik na ogled, jaz pa sem govoril ta, pa ta, pa ta, pa ta … In popolnoma po naključju izbral Slovenca, mislim, da je fantek,« je povedal Čeferin, ki je kot otrok tudi sam treniral nogomet. »Saj veste, kako je bilo v socializmu. Jaz sem treniral fuzbal, košarko pa namizni tenis, v katerem sem bil občinski prvak. Karate treniram že 25 let. V pingpongu sem še vedno dober. Neporažen. Figo je s svojo družino prišel k meni na obisk na morje (na hrvaški otok Hvar, op. p.) in jaz tam vse premagujem. Ampak je bilo težko, dve proti ena. Komaj, še malo mi je pes pomagal, ki je skočil na njega, ker ga ni poznal. Figo mi še zdaj očita in hoče povratni dvoboj.«

Se kdo oglasi tudi pri vas doma, v Grosuplju?
Nimamo dovolj velike hiše. Ne da je premajhna, ampak je enodružinska. Zunaj je navada, da imajo prostore za goste, mi imamo pa otroške sobe …

V Slovenijo pa pridejo?
In vsi so navdušeni. Nad Ljubljano, dolino Soče … Ameriškega prijatelja, milijarderja, smo z ženo poslali v tri gostilne. In mi je rekel: Ti si mi to nastavil. To je nemogoče, taka dobra hrana in še tako poceni. Sem rekel tako pač je, vsak, ki bi prišel, bi dobil tako, a mi ni verjel … (Spet seže po telefonu, op. p.) Se opravičujem, iz sindikata me kliče. Bobby, I have a meeting, something
urgent? Ok, super … Take care. (Bobby, imam sestanek. Kaj nujnega? Pazi nase.)

Koliko telefonov imate?
Klicev ali … Aparatov? Dva, enega švicarskega in enega slovenskega.

Koliko mandatov predsednika Uefe še lahko dobite?
Teoretično bi lahko bil do leta 2031. Ampak to je preveč, iskreno ne verjamem, če bi se mi to dalo ...

Načrti, želje po koncu poglavja na čelu evropskega nogometa?
Nič posebnega, bo življenje že kaj pametnega prineslo.

Vrnitev na Nogometno zvezo Slovenije?
Ni govora. Po mojem je največja napaka, če greš z višje stopničke nazaj. Poleg tega pa Rade (Mijatović, op. p.) odlično vodi NZS.

Ostajate v Grosuplju?
Ja. Žena je sicer imela prebliske o Ljubljani, a smo jo s hčerkami gladko preglasovali.
Vsi prelagajo name, cela Evropa! Ampak ni problema. Italijani pravijo: hotel si bicikel, zdaj pa goni!




Deli s prijatelji