V SREDNJI AZIJI

V posteljo ob treh zjutraj

Astana je ponudila Slovencem bogato in zanimivo izkušnjo. Nogometaši so se prilagodili na peturno časovno razliko.
Fotografija: Benjamin Šeško ima navijače tudi v Kazahstanu. FOTO: Antonio Bronic, Reuters
Odpri galerijo
Benjamin Šeško ima navijače tudi v Kazahstanu. FOTO: Antonio Bronic, Reuters

Slovenski nogometaši v Astani niso sprejeli le tekmovalnega izziva, temveč tudi druge, ki jih članska reprezentanca doslej ni bila vajena. Peturna časovna razlika je zahtevala svoj davek tudi v slovenski odpravi, zato je bilo zanimivo opazovati navade, običaje in poteze tokratnih gostov v Kazahstanu.

Že hiter pregled zadnjih petih tekmovalnih ciklusov slovenskih nogometašev pod dežnikoma Uefe in Fife razkriva, da so aduti selektorja Matjaža Keka bogatejši za novo izkušnjo. Najdaljša potovanja od leta 2014 se ne morejo primerjati z izletom v Kazahstan. Slovenci so v kvalifikacijah za Katar 2022 enkrat resda prav tako leteli daleč. Tedaj so odpotovali v 2050 km oddaljeno rusko letoviško mesto Soči, z obale Črnega morja nadaljevali v 1100 km oddaljeno Nikozijo in se nato s Cipra vrnili v 2000 km oddaljeno Ljubljano. V ciklusu bojev za euro 2020 so spoznali lepote 2300 km oddaljene Haife v Izraelu, pred tem tudi 1700 km oddaljena Glasgow in Talin.

Iskani Oblak, Šeško in Zajc

Astana vendarle »omogoča« sedemurno in 4200 km dolgo potovanje, ki predvsem zaradi časovne razlike petih ur prinaša s seboj določene posebnosti. »Poskušali smo se prilagoditi tako, da smo v resnici ohranili naše navade in jih časovno vezali kar na slovenski čas,« je razkril selektor Kek.

To pomeni, da so šli fantje v posteljo med tretjo in četrto uro zjutraj po lokalnem času v Astani in posledično vstali okrog poldneva in zajtrkovali med dvanajsto in tretjo uro popoldne. Oziroma po slovenskem času: spat so šli med 22. in 23. uro, vstali okrog sedme ure in nato zajtrkovali.

Na dan tekme so opravili pred zajtrkom tradicionalno aktivacijo mišic oziroma raztezne vaje ter se odpravili na sprehod po enem od okoliških parkov. Dneve so preživeli v hotelu Sheraton, ki se nahaja ob številnih parkih in ogromni mošeji, največji v Srednji Aziji in eni od največjih na svetu. Mogočno deluje tudi s štirimi 130 metrov visokimi minareti, njena zmogljivost je podobna kapaciteti štadiona Astane – lahko sprejme 30.000 vernikov. Blizu reprezentančnega hotela je tudi nakupovalno središče, kar so nekateri fantje izkoristili za skok na kavo ali po spominke.

Izbrana vrsta Slovenije je bila privlačna za domačine. Okrog hotela se je gnetlo veliko otrok, ki so najpogosteje spraševali po imenih Benjamin Šeško, Jan Oblak in Miha Zajc. Logično – Šeško je idol mladih nogometašev, ki želijo zabijati gole, Oblak najbolj znani slovenski zvezdnik, Zajc pa je priljubljen v Kazahstanu tudi zaradi znanega turškega vpliva, saj igra v majici istanbulskega kluba Fenerbahče. Otroci so jih pričakali tudi po treningu, jim nosili v podpis risbice in čokolado. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije