Tadej Pogačar v Avstraliji kuje zlato
Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v Avstraliji, na katerem je Matevž Govekar med mlajšimi člani zasedel 9. mesto, vendarle prihaja dan, ki ga najbolj nestrpno pričakujejo v slovenski reprezentanci. Jutri ob 2.15 po srednjeevropskem času se bo začela cestna dirka profesionalcev, nekaj pred 9. uro pa bomo dobili novega nosilca mavrične majice. Ni jih malo, ki pričakujejo, da bo to Tadej Pogačar. »Na vsaki dirki si želimo zmagati. Veliko kolesarjev se bo sicer borilo za kolajne in mavrično majico. Proga je zelo zahtevna in nepredvidljiva. Videli smo že nekaj dirk in gotovo bo tudi naša zanimiva,« visokih ambicij že lep čas ne skriva Pogačar, čigar zmagovita miselnost je okužila tudi selektorja Uroša Murna, ki na svojem prvem SP v tej vlogi napoveduje presežek.
»Dirkalo se bo na zmago, verjamem, da imamo zelo dobro vzdušje v ekipi, fantje se zelo dobro razumejo med seboj in vedo, zakaj smo prišli v Avstralijo. Gotovo bomo to pokazali v nedeljo na cesti,« je povedal 47-letni Novomeščan, ki se je nadejal, da bo lahko na avstralskih cestah vodil osem profesionalcev, po težavah Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča in Luke Mezgeca pa jih je vpoklical šest – poleg Pogačarja še Jana Polanca, Jana Tratnika, Domna Novaka, Jako Primožiča in Davida Pera. Slovenci bodo morali poskrbeti za to, da bo 266,9 km dolga preizkušnja s kar 3945 metri višinske razlike čim zahtevnejša za tekmece, le tako bo pred zaključkom prišlo do selekcije, ki bo iz igre izločila najnevarnejše sprinterje. Tako bodo do izraza prišle tudi največje Pogačarjeve odlike, izjemna vzdržljivost in eksploziven finiš, četudi ima v nogah že več kot 250 km in nešteto klancev v neizprosnem ritmu.
Van Aert in Evenepoel tokrat usklajena
Brez dvoma se bo moral Pogi, svetovna številka ena, dvakratni šampion Toura, zmagovalec dveh enodnevnih spomenikov in bronasti olimpijec, pokazati v najboljši luči, saj bo imel izjemno močne tekmece. V prvi vrsti Wouta van Aerta, zeleno majico s Toura, ki na kolesu zmore domala vse, ni pa mogel premagati Pogačarja v sprintu na VN Montreala pred dvema tednoma. Odtlej je belgijski zvezdnik razmišljal le o cestni preizkušnji v Wollongongu, vožnjo na kronometer je izpustil, čeprav bi bil po dveh zaporednih srebrnih kolajnah na njej kandidat za zlato.
Za nameček naj bi bil tokrat usklajen z Remcom Evenepoelom, novopečenim zmagovalcem Vuelte, ki je lani na SP na domačih cestah s solističnimi vložki načel enotnost belgijske reprezentance in si nakopal srd rojakov. Flamca sicer še zdaleč ne bosta edina nevarnost za Pogija. Nizozemski adut Mathieu van der Poel je velika neznanka, na ponesrečenem Touru je bil neprepoznaven, a če je zdaj v vrhunski formi, lahko osvoji mavrično majico, kot je v boju s Pogačarjem spomladi dobil dirko po Flandriji. Še bi lahko naštevali kandidate za vrh (Michael Matthews bo domači adut, Julian Alaphilippe bo poskušal Franciji prikolesariti tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka, Eritrejec Biniam Girmay Afriki prvega v zgodovini ...), vendar bo v nedeljo Pogačar sam svoje sreče kovač.
Če bo to njegov dan, lahko ujame mavrico. Je to mogoče doseči z le šestimi kolesarji proti številčno močnejšim tekmecem? Vprašajte Petra Sagana, ki je v letih 2015 in 2016 naslova svetovnega prvaka osvojil v tričlanski slovaški reprezentanci, leta 2017 pa šestčlanski.
