KOLESARSTVO

Pred enim letom iz bolnišnice, zdaj na vrhu

Objavljeno 03. avgust 2020 10.20 | Posodobljeno 03. avgust 2020 10.20 | Piše: Miha Hočevar

Pogačar in Mohorič pregorela na razbeljenem toskanskem makadamu. Zmago na dirki belih cest je slavil Belgijec Wout van Aert.

Tadeju Pogačarju je zmanjkalo nekoliko moči, da bi 50 km pred ciljem ujel ubežnike. FOTO: Blaž Samec
Vrhunsko kolesarstvo se je minuli teden vrnilo z velikim pompom. Strade Bianche, prva dirka svetovne serije po marčni pandemični prekinitvi, je navdušila z epskim bojem po makadamu in pod žgočim toskanskim soncem. Sicer brez večjega slovenskega uspeha, zmage se je veselil trdoživi Belgijec Wout van Aert. Vendar bodo imeli Tadej Pogačar, Jan Polanc, Matej Mohorič in druščina v tej zgoščeni pokoronski sezoni še obilico priložnosti. O tem, kdo je bil v soboto junak dneva, ni dvoma. Van Aert, ki sicer kot Primož Roglič brani barve nizozemske ekipe Jumbo Visma, je imel v nečloveških razmerah (na startu so termometri kazali 36 stopinj Celzija, na nekaterih odsekih 184 km dolge proge z enajstimi makadamskimi odseki v skupni dolžini 63 km pa tudi čez 40 stopinj) najmočnejše noge in tudi največ taktične razsodnosti. Obenem je odlično unovčil bogate izkušnje iz ciklokrosa, katerega srž je vožnja zunaj asfaltnih cest. Flamec je bil venomer na pravem kraju ob pravem času, ko je 50 km pred ciljem Jakob Fuglsang (Astana) na najdaljšem makadamskem odseku Monte Santa Maria pospešil na vso moč in poskrbel za odločilno selekcijo, se ni brezglavo pognal za njim, temveč ga je ujel v sodelovanju z Maximilianom Schachmannom (Bora Hansgrohe), Davidom Formolom (UAE), Michalom Kwiatkowskim (Ineos), Albertom Bettiolom (Education First) in Gregom Van Avermaetom (CCC). Od tu se je za mesta na vrhu borila le še ta izbrana druščina, iz katere se je zmagovalec izluščil na zadnjem makadamskem delu 12,5 km pred ciljem. Van Aertovemu skoku sta najbolj vztrajno sledila italijanski prvak Formolo in nemški šampion Schachmann, ki pa sta se morala zadovoljiti z bojem za 2. mesto na slovitem osrednjem sienskem trgu Il Campo, na katerem so se minula leta venomer zbirale nepregledne množice, to pot pa je zaradi koronskih omejitev sameval.

Pogačar bo spet poskusil marca

»To je bil dolg dan trpljenja, v katerem se nihče ni prav dobro počutil. Vročina nas je izčrpavala, vendar sem se osredotočil na to, da sem dovolj popil in se hladil. Na koncu mi je ostalo nekaj moči. Pred dvema letoma sem se zaljubil v to dirko in si za cilj zadal zmago na njej. Zelo sem vesel, da mi je to uspelo že pri 25 letih,« je povedal van Aert, ki v treh nastopih na Strade Bianche še ni bil slabši kot tretji. Ob predlanskem debiju je končal na 3. mestu, čeprav so ga na zadnjem vzponu zdelali krči, to uvrstitev je lani ponovil, letos pa stopil na najvišjo stopničko. Zanj je imela sicer ta zmaga še poseben pomen, potrdila je, da hud padec v vožnji na čas na lanskem Touru, ko je zadel ob zaščitno ogrado in utrpel hude poškodbe kolena, mečnice in mišic, ni pustil dolgoročnih posledic. »Ravno na obletnico dneva, ko so me po dveh tednih odpustili iz bolnišnice, sem zmagal. Kljub tistemu padcu sem v
image
Belgijec Wout van Aert je zmagovito sprašil italijanske bele ceste. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters
življenjski formi, za to pa sem trdo delal,« je še povedal Belgijec. Kaj pa Slovenci? Startalo jih je šest, v cilj sta prikolesarila dva, Pogačar (UAE) na 13. mestu (10:03), Mohorič (Bahrain McLaren) na 19. mestu (10:30). Upi na visoko slovensko uvrstitev so se razblinili ob Fuglsangovem skoku 50 km pred ciljem, ko sta iz igre izpadla še dva velika papirnata favorita, lanski zmagovalec Julian Alaphilippe (Deceuninck-QuickStep) in velemojster ciklokrosa ter klasičnih dirk Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix). Tedaj je nekaj moči, da bi se priključil ubežnikom, zmanjkalo Pogačarju, ki je tudi zaljubljen v to dirko in si na njej želi nekoč zmagati. Pri 21 letih bo bržčas dobil še veliko priložnosti, več možnosti za vrh pa bo imel, ko se bodo Strade Bianche vrnile v svoj običajni termin. Če ne bi bilo pandemije, bi bila dirka letos 7. marca ob precej bolj prijaznih temperaturah, ki mu tudi precej bolj ustrezajo. Jan Polanc (UAE), ki je moral zaradi tehničnih težav menjati kolo, zaustavil pa ga je tudi padec, Jan Tratnik, Grega Bole in Domen Novak (vsi Bahrain McLaren) so odstopili. Tako kot za vse na najvišji ravni je ta čas tudi zanje najbolj pomembno, da lahko spet opravljajo svoj poklic, upajo pa, da ga bodo nemoteno do sredine novembra, ko je predviden konec pokoronske zgoščene sezone. Dotlej si bodo dirke sledile druga za drugo. Tudi ta teden s številnimi slovenskimi nastopi. Vrhunec tedna bo sobotna preizkušnja Milano–Sanremo z Mohoričem in Pogačarjem, dan prej pa bo na etapni dirki nižje kategorije Tour de l'Ain prvič letos v mednarodni konkurenci startal tudi Primož Roglič.




Deli s prijatelji