1. SNL

Olimpija resnično uživa v najtesnejših bitkah

Objavljeno 20. julij 2020 13.08 | Posodobljeno 20. julij 2020 13.08 | Piše: Jernej Suhadolnik

Nogometna Slovenija premore bogato zgodovino izenačenih bojev za naslov prvaka. Pred dvema letoma Olimpija in Maribor končala prvenstvo z enakim številom točk.

Andres Vombergar, levo, in Rok Kronaveter, v ozadju, sta predlani zmlela Maribor v Ljudskem vrtu in Olimpiji pozneje priigrala naslov prvaka. FOTO: Tadej Regent
Ljubljana • Boj za slovenskega nogometnega prvaka ni napet in dramatičen do zadnjega dejanja prvič v skoraj 30-letni zgodovini SNL. Zanimivo je bilo vse od premierne klubske sezone 1991/92, šestkrat pa se je primerilo, da so najvišje uvrščena kluba v 1. SNL na koncu ločile največ tri točke, kolikor jih je možno nadomestiti v eni tekmi. Najtesneje je bilo v letih 2001 in 2018 – obakrat sta bila vpletena Olimpija in Maribor. Najbolj svež spomin sega v sezono 2017/18, ko je bilo v dvoboju Olimpije in Maribora napeto do zadnje minute zadnjega kroga. Kdo ve, ali bi si lahko najboljši režiserji in pisci literarnih predlog zamislili način, na katerega je Olimpija prišla do drugega naslova prvaka v obdobju predsednika Milana Mandarića. Sprva smo mislili, da je bil vrhunec sezone že v 34. krogu, ko so Ljubljančani premagali Štajerce v spektakularni tekmi pred 12.200 gledalci v Ljudskem vrtu. Dario Čanađija je popeljal v vodstvo goste, Luka Zahović nato z dvema goloma gostitelje, zmagovalca pa je z golom v 90. minuti derbija odločil Andres Vombergar (2:3).

Goriško-domžalsko rivalstvo

Olimpija je morala zmagati, saj je pred večnim derbijem zaostajala za Mariborom za dve točki. Toda po tem podvigu še ni bilo konec prvenstva, čeravno se je tako zdelo. Zeleno-beli so namreč v zadnjem krogu gostovali v Domžalah, kjer so iskali točko v tekmi pred polno tribuno svojih navijačev, s katero bi končali na lestvici pred Mariborom, četudi z enakim številom točk. Toda do nje so prišli šele v 80. minuti, potem ko je enajstmetrovko izkoristil Rok Kronaveter (1:1), torej štajerski zvezdnik, ki je dva kroga prej zabil gol tudi Mariborčanom (za vmesnih 2:2). Nazadnje je bilo tako tesno leta 2006 v obdobju večletnih bitk med Goričani in Domžalčani. To je bil čas, v katerem so Primorci uveljavili številne slovenske reprezentante (Birsa, Jokić, Mavrič, Komac, Šuler …), ob Kamniški Bistrici so delovali prav tako (poznejši) reprezentanti Ljubijankić, Ilić, Kirm, Matić … Goričani so dobili ključno bitko že v 30. krogu, ko je Domžalčane z dvema goloma odpravil odlični Valter Birsa (2:0), moštvo trenerja Pavla Pinnija pa je pozneje končalo na lestvici dve točki pred izbranci trenerja Slaviše Stojanovića. Zanimivo, tako na goriško-domžalskem derbiju leta 2006 kot na prej omenjenem slovenskem clasicu iz leta 2018 je pela sodniška piščalka Damirja Skomine.

Kdo je sploh želel postati prvak?

Klub iz mesta vrtnic si je še težje pripisal lovoriko leta 2004, ko se je bojeval za naslov prvaka s še »staro« Olimpijo, ki je – mimogrede – po koncu te sezone propadla in nato začela novo pot v najnižji ligi kot NK Bežigrad. Olimpija je v 29. krogu (od 32) Goričane premagala v derbiju za Bežigradom, toda nato je sledil najbolj nenavaden finiš prvenstva. Ljubljančani, ki so v 28. krogu izgubili v Kopru, so nato v 30. podlegli še v Murski Soboti in pozneje remizirali v Mariboru. Gorica, ki ji je v 28. krogu prav tako spodrsnilo v Prekmurju, pa je v 30. in 31. remizirala z Mariborom in izgubila v Ajdovščini. Kot da nihče ne bi želel postati slovenski nogometni prvak! V zadnjem krogu je bilo nato prepozno za zasuk: za Bežigradom je padlo Primorje, v športnem parku pa Koprčani, Goričani so zbrali točko več. Najbolj spektakularen zaključek prvenstva smo vendarle zabeležili v sezoni 2000/01, ko sta se merila najhujša tekmeca – Olimpija in Maribor. Ljubljančane je vodil Bojan Prašnikar, pred tem šampionski trener vijoličastih, Štajerce hrvaški trener Ivo Šušak. O prvaku je odločala zadnja tekma za Bežigradom, zeleno-beli pa so zaostajali za dve točki. Ko je v 70. minuti zabil gol madžarski napadalec v gostujoči majici Barnabas Sztipanovics, je bilo na videz vsega konec, toda Sebastjan Cimerotič je deset minut zatem rezultat izenačil na 1:1. Ljubljanski napad Cimerotič-Raković je poskušal opraviti kaj več, toda v resnici so bili zmajčki daleč od gola.

Kosić tokrat na drugi strani

Zanimivo, tedaj je za Olimpijo igral tudi Dušan Kosić, ki bo 19 let pozneje na drugi strani kot tedanja soigralca: Dule pač vodi Celjane, Cime sedi ob Mandariću, Raka od letos deluje v mladinski šoli Ljubljančanov. Izenačeno je bilo resda že kmalu po osamosvojitvi, ko je začel popuščati kadrovski kapital SCT Olimpije iz časov igranja v nekdanji zvezni ligi Jugoslavije. Olimpija je denimo leta 1995 v zadnjem krogu z visoko zmago v Dekanih odbila napad Maribora, slednji je na ta dan minimalno zmagal v ljubljanskih Vevčah. Prav Olimpija je bila udeležena v kar petih prvenstvih od šestih, ko je šlo na koncu skozi šivankino uho. In, zanimivo, tesno merjenje moči se ji večkrat ni izšlo po željah. Jernej Suhadolnik




Deli s prijatelji