Majeva trdna volja je našla pot

Koprski nogometaši so se vrnili v ritem, ki jim je v jesenskem delu prvenstva prinesel vlogo prvega Olimpijinega zasledovalca. Tri zaporedne zmage (2:1 nad Muro ter po 1:0 nad Taborom in Bravom) so prinesle mir v slačilnico, kjer se je »zasidral« Izolan Maj Mittendorfer. V tej sezoni je 22-letni štoper postal stabilen in trden obrambni člen koprskega moštva ter eden od igralcev, ki ima v trenerju Zoranu Zeljkoviću velikega podpornika.

»Le hvaležen sem mu lahko,« ne skriva, da se je pod Zeljkovićevo taktirko iz branilca za občasne posebne naloge spremenil v stebra obrambe. A Maj ni zgolj nogometaš, temveč fant, ki iz tekme v tekmo potrjuje, kako pomembna je volja in pripadnost k temu, kar počneš. Njegova pot je pregovorna – kjer je volja, tam je pot.

Na igrišču izžareva srčnost

»Ko sem bil Olimpijin mladinec, sem izpustil dve sezoni zaradi poškodbe ahilove tetive. Imel sem tri operacije. Po zadnji sem bil obupan, nameraval sem obesiti kopačke na klin, a so me starši prepričali, da sem vztrajal. Oče Matjaž mi je rekel, naj delam to, kar imam rad. Pomagal mi je tudi zastopnik Amir Ružnić,« je tudi o temni plati športa spregovoril mlajši od dveh bratov, ki ima tudi v materi Jadranki, sicer učiteljici angleščine in nemščine na italijanski osnovni šoli v Izoli, vedno pravo oporo. Štiri leta starejši Martin je zaradi poškodbe kmalu končal športno pot. »Bil je košarkar, a kolena niso zdržala,« je povedal branilec z ogromno »pljučno« zmogljivostjo, ki na igrišču izžareva srčnost, nepopustljivost in izkazuje veliko energije. Ta je včasih celo prekomerna in moteča, saj bi pogosto rad pokrival celo igrišče.

Kaže jim zelo dobro

Maj ima za seboj tudi zanimivo izkušnjo, ki se ni izšla po njegovih željah. Bil je eden od prvih fantov v ambicioznem celjskem projektu, v katerem je potegnil krajšo, a se hkrati soočil tudi s krutim in neizprosnim poslom. »To je nogomet. Ena sama poškodba in napaka pa me ni bilo več,« je strnil poučno celjsko poglavje, ki je dobilo uspešno nadaljevanje v skoraj domačem, koprskem okolju. Za zdaj gre, kot si je zamislil, je dodal Maj, ki je bil v mlajših kategorijah tudi zvezni igralec. Ali gre, kot so načrtovali v klubu. »Od prvega dne je bil prvi cilj uvrstitev v Evropo. Kaže nam dobro, jutri bomo v Kidričevem v pokalnem tekmovanju poskušali narediti še en korak naprej. Tekma bo neugodna, ampak moramo zmagati,« je že nabrušen in motiviran pred štajersko obarvanim tednom. Po tekmi z Aluminijem bodo Koprčani v soboto gostovali še v Ljudskem vrtu.