Kako bi šele trpeli v evroligi

Minuli teden je bil za košarkarje Cedevite Olimpije pomanjšan odraz prvih štirih mesecev sezone. V nedeljo so proti Budućnosti prikazali sramotno slabo predstavo, čeprav so imele Stožice praznično podobo zaradi upokojitve dresa Dušana Hauptmana, v sredo so si z zmago nad beneško Umano prilepili majhen obliž na veliko rano. Da lahko igrajo nekoliko bolje – predvsem v obrambi –, če se potrudijo, vemo že od oktobra, toda vse skupaj še vedno ostaja v okvirih prebliskov s pičlo koristjo v evropskem pokalu.

Slovenski prvaki

Tretji uspeh v 13 evropskih nastopih je še največ pomenil za ranjeni ego košarkarjev, trenerjev in vodilnih mož Cedevite Olimpije, s tekmovalnega vidika ne prav veliko. Slovenski prvaki ostajajo zadnji v skupini A, njihove možnosti za preboj v osmino finala končnice pa so še manj kot majhne. Le malo večje so od verjetnosti, da bi lahko Jurica Golemac zadel dve milijardi dolarjev na ameriški loteriji – tako kot srečnež novembra lani v Kaliforniji – in z njima okrepil svoj igralski kader.

Pred zadnjimi petimi evropskimi tekmami stožiška zasedba zaostaja za eno zmago že za predzadnjo Cluj-Napoco ob izkupičku v medsebojnih soočenjih 0:2. Tri moštva, ki so trenutno še nad črto za napredovanje, pa so doslej zbrala po tri zmage več in še niso izgubila z Ljubljančani: Bursaspor jih je ugnal dvakrat, Brescia v Stožicah, Liatkabelis doma. Hkrati ne smemo pozabiti, da bodo Olimpijini tekmeci odigrali še nekaj dvobojev med seboj in tako neizogibno bogatili svojo bero, verjetno pa bodo poskusili izkoristiti tudi popuščanje osredotočenosti pri moštvih iz zgornje peterice, ko si bodo zagotovila mesto v izločilnih bojih.

Pod strop še dve desetici in ena dvanajstica

Pred združitvijo z zagrebško Cedevito so bili v Stožicah navajeni na finančno negotovost, zdaj je razlogov za skrb precej manj. V klubu trdno računajo, da bodo ostali v krogu moštev s triletno licenco za evropski pokal, ki naj bi veljala še eno sezono, navijači pa so se vendarle prepričali, da so bile sanje o hitri vrnitvi v evroligo prenagljene. Proračun Cedevite Olimpije je v tej sezoni presegel mejo šestih milijonov evrov – dobra polovica gre za člansko ekipo in njen strokovni štab –, a je imela ob epidemiji poškodb in slabših igrah posameznikov zelo omejene možnosti za iskanje okrepitev. Si lahko kdo predstavlja, kakšna bi lahko bila agonija, če bi se Ljubljančani s sezono navdiha uvrstili v evroligo s 34 krogi? Predlani je ruski Himki dosegel le štiri zmage.

Ljubljančane zdaj čakajo drugačni izzivi. Ob umiku Hauptmanove številke 10 iz obtoka so se odločili, da bo podobno veljalo tudi za prej upokojena dresa. Številko 13, s katero je blestel Ivo Daneu, so sicer po letu 2007 nosili številni igralci, kot zadnji Andrija Stipanović v sezoni 2019/20, od leta 2015 je nekoliko krajši seznam za št. 12 Marka Miliča. Kmalu naj bi v Stožicah upokojili še dve desetici in eno dvanajstico. Ni treba dolgo ugibati, da so si takšno čast zaslužili Vinko Jelovac, Jure Zdovc in Peter Vilfan.