Upravičil vzdevek belega Tysona

LJUBLJANA – Okrog hale Tivoli je v nedeljo zvečer vladal prometni kaos. Iskal se je dodaten parkirni prostor. »Kaj se dogaja, zakaj takšne množice ljudi hitijo proti dvorani?« je zanimalo turista, ki, sodeč po angleškem naglasu, prihaja s francoskega govornega območja. »Aha, borilni spektakel,« je nakazal boksarske udarce in povprašal za ceno vstopnic. Ko je izvedel, da je skoraj 4000 ljubiteljev borilnih športov, ki so se, če je soditi po registrskih tablicah, pod Rožnik pripeljali z vseh koncev Slovenije in tudi onstran meja, za ogled prireditve WFC 23, zanje odštelo po 30 evrov, je le debelo pogledal.

Če odmislimo peščico nergačev, ki vedno najdejo nekaj, kar jih zmoti, je bila večina zadovoljna nad videnim. Nezadovoljstvo je z žvižgi izrazila le nad sodniško odločitvijo po obračunu levjesrčnega Ljubljančana Marka Drmonjiča, ki je Srba Nemanjo Miloševića (do 84 kg) v mešanih borilnih športih (MMA) pripeljal na rob nokavta, a to vseeno ni bilo dovolj za zmago. Seveda so bili navijači razočarani tudi zaradi bolečih porazov svojih ljubljencev. V edini ženski borbi je morala 19-letna Neja Uranič priznati premoč deset let starejši italijanski Iranki Samin Beik; mlada Stranjčanka svojega prvega profesionalnega obračuna ne bo ohranila v lepem spominu, saj je v 2. rundi doživela hud nokavt. S prekinitvijo v 2. rundi sta izgubila tudi Rok Krušič proti Italijanu Carlu Vinciju in Nejc Preložnik proti Srbu Borislavu Nikoliću (vsi do 66 kg), že v 1. rundi pa se je končal nastop Mariborčana Igorja Kuzmanovića proti Srbu Nemanji Nikoliću (do 84 kg).

Pohorci trdi kot beton

Od naših mojstrov MMA sta tivolski ring kot zmagovalca zapustila le Koprčan Jakob Nedoh, ki je z davljenjem v prvi rundi prisilil k vdaji Italijana Edoarda Lorenzettija (do 93 kg), in Luka Podkrajšek, ki je v slovenskem obračunu težke kategorije nokavtiral Lovrenčana Tadeja Dajčmana. »Ti Pohorci so res trdi kot beton, zlomil sem si roko,« je po tretji zaporedni zmagi razkril nekdanji rokometaš. Iz njega je z dvignjenimi rokami odkorakal tudi ljubljanski boksarski orjak Haris Aksalič, ki je v slogu svojega vzdevka (beli Tyson) z močnim aperkatom že po nekaj sekundah spravil na hrbet Libanonca Mohameda Azaba in slavil svojo drugo zaporedno profesionalno zmago. »Bil sem sproščen in zgodilo se je to, kar sem si želel; tekmeca sem namreč hitro nokavtiral,« je bil vesel 27-letni Ljubljančan, ki se ni pozabil zahvaliti svojemu trenerju Slobodanu Anđeliću. Zaradi njega ter vseh najbližjih in prijateljev, ki so ga prišli spodbujat, tokrat ni čutil nobene treme, kot jo je, denimo, konec septembra lani ob ognjenem profesionalnem krstu v Cape Townu. V edinem dvoboju po pravilih K1 je s točkovno zmago nad Denisom Porčičem - Chorchypom (do 95 kg) svojo kariero sklenil v Alžiriji rojeni in v Ljubljani živeči Mourad Derbal (»Jaz končujem, v telovadnici imam veliko mladine, naj nekdo od njih nadaljuje po moji poti.«), zelo čustven pa je bil tudi Ivica Trušček (do 77 kg), hrvaški zvezdnik MMA, ki je s prepričljivo zmago nad Albancem Arberjem Muratijem osvojil pas prvaka združenja WFC. »Zaradi tega uspeha, ki sem ga dosegel pred svojimi otroki, je to moj najlepši dan v življenju.«