Slovensko kolesarstvo iz dirke v dirko s presežki

SAN MARINO – V teh dneh lahko v Italiji iz prve roke spremljamo, kako močno si tifosi želijo novega junaka, ki bi krojil razplet etapnih dirk, pa žal za Vincenzom Nibalijem v njihovih vrstah zeva velika praznina. Kaj vse bi Italijani dali, da bi imeli v rokah slovenske karte z ne le enim, temveč kar dvema šampionoma najvišjega razreda. Primož Roglič je prvo ime etapnih dirk letošnje sezone, zmagal je na dirki po Združenih arabskih emiratih, na Tirrenu–Adriaticu in nazadnje v Romandiji, tudi po prvem tednu Gira pa ostaja glavni kandidat za rožnato majico zmagovalca dirke po Italiji. O njegovih presežkih govori ves svet, medtem pa vsaj tako svetlo sije tudi zvezda Tadeja Pogačarja v Kaliforniji. Dvajsetletnik iz Komende je pred letošnjo sezono iz vrst ljubljanskega kluba prestopil med profesionalce k UAE Emirates, kjer so se dobro zavedali, kakšnega dragulja so dobili v svoje vrste. Pogačar je lani dokončno opozoril nase z zmago na dirki Tour de l'Avenir, dirki po Franciji za mlade kolesarje, tudi preskok med elito mu ni pomenil nikakršnih težav. Že na svoji prvi etapni dirki v Algarveju, ki je bila ekstra kategorije, je presenetil vse in zmagal v skupnem seštevku, čeprav naj bi bila to sezona za učenje in nabiranje izkušenj. Nadaljeval je udarno, na dirki po Baskiji je bil ob boku najhitrejših, njegov glavni cilj sezone pa je bila dirka po Kaliforniji, ki je del svetovne serije: »Vso pomlad sem se pripravljal nanjo, vedel sem, da sem dobro pripravljen, zmaga pa je presenetila tudi mene,« se je veselil Tadej Pogačar.​

Nova samozavest za nadaljevanje

Zmagati v skupnem seštevku dirke svetovne serije v prvi sezoni med elito je skorajda nepredstavljivo, Pogačarju pa je uspelo po zaslugi taktično popolne vožnje v kraljevski etapi, v kateri je na vzponu sledil pospeševanjem Kolumbijca Sergia Higuite, ga v zadnjem ovinku ukanil in zmagal, rumeno majico vodilnega je brez težav pripeljal tudi do cilja zadnje etape. »Ta zmaga je nekaj posebnega, občutek je drugačen kot v Algarveju, je precej bolj razburljivo in lepo. Vsak kolesar si želi zmagati na najvišji ravni, to je zagotovo največji uspeh moje kariere in zdaj sem lahko še bolj samozavesten pred nadaljevanjem sezone,« je v cilju žarel Pogačar, ki je postavil nov mejnik, postal je najmlajši kolesar v zgodovini, ki je zmagal v skupnem seštevku dirke svetovne serije. Po lanski sezoni smo se lahko upravičeno spraševali, ali bo slovensko kolesarstvo še kdaj doseglo takšne uspehe, že v prvem delu letošnje pa so Slovenci naredili nov korak naprej proti kolesarskemu prestolu. O tem, kako dominantni so trenutno, najbolj zgovorno priča podatek, da sta Roglič in Pogačar skupaj osvojila kar štiri od devetih letošnjih etapnih dirk najvišje ravni! Simultani uspehi Rogliča, ki prihaja v najboljša kolesarska leta, in Pogačarja, ki ga do tja čaka vsaj še nekaj let, kličejo po iskanju vzporednic, a Roglič in Pogačar nista enaki tip kolesarja. Prvi je vrhunski kronometrist, ki se več kot le dobro vozi tudi na vzponih in spustih, vse to pa je mogoče zaradi neverjetnih telesnih predispozicij in popolne osredotočenosti na cilj, ki je pred njim.

Lahko bi bil slovenski Valverde

Pogačar deluje bolj sproščeno, že v prvi sezoni pa lahko zmaguje predvsem po zaslugi prvovrstnega taktičnega znanja, kakršno mu zavidajo tudi mnogo bolj izkušeni tekmovalci v karavani. Ima odlično sposobnost regeneracije, v slovenskih kolesarskih krogih pa je slišati, da bi lahko postal slovenska različica Alejandra Valverdeja in zmagoval na najtežjih enodnevnih klasikah. Ne glede na smer, ki jo bo v svojem razvoju ubral Tadej Pogačar, je jasno, da ob Rogliču in Mateju Mohoriču postaja tretji nosilec zlate generacije slovenskega kolesarstva, ki iz dirke v dirko prinaša presežke.