Napočil čas za oktobrsko (r)evolucijo

LJUBLJANA – Slovenska nogometna reprezentanca je z nedeljskim porazom proti Avstriji ostala brez pravih možnosti za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2020. To je potrdil tudi selektor Matjaž Kek. »V tem ciklusu smo igrali po načelu toplo-hladno, nujne stanovitnosti za preboj na evropsko prvenstvo nimamo. Normalno, da je bil naš cilj evropsko prvenstvo, nihče pa ni tega od nas zahteval. Zdaj je treba najprej razmišljati o novembrskih tekmah in končati kvalifikacije z novimi točkami, potem bomo gledali naprej,« je ocenil selektor ob pogledu na lestvico, ki ni obetaven: Poljska 19, Avstrija 16, S. Makedonija in Slovenija po 11, Izrael 8, Latvija 0.

Je po porazu Slovenije z Avstrijo napočil čas za konec sveta? Si je Slovenija za vse večne čase zaprla vrata na velika tekmovanja, kakršna sta euro in mundial? Je obupal nad rojaki tudi Uefin prvak Aleksander Čeferin in ga ne bo več v Stožice?
Trikrat ne, a nalijmo si čistega vina: Slovenija ne bo nikdar favorit na gostovanju v Skopju, prav tako Slovenija ne bo nikdar favorit v tekmi z Avstrijo, četudi bi jo igrali v Horjulu ali Dražgošah. Kdor ne zmore sprejeti te resnice, v resnici nima pojma o vrhunskem poslu, kot je nogomet, zato bi bilo zanj bolje, če bi preusmeril pozornost na Gorskega zdravnika ali šov Zvezde plešejo.

Drži tudi obratno. Da nogomet premore domovinsko pravico tudi v nenogometni državi, kot poskušajo prikazati Slovenijo v določenih interesnih skupinah, je jasno ob pogledu na rekordno število komentarjev na družabnih omrežjih in (para)državnih portalih. Na žalost vodilnih v nogometnem miljeju so odzivi jeznih navijačev nabiti s čustvi in posledično močno sporočilni.
Malokdo razume popolno nemoč in brezvoljnost Kekove zasedbe v tekmah z Makedonijo in Avstrijo. A razlika med Slovenijo v septembru in Slovenijo v oktobru je bila enormna in jo je nemogoče pojasniti brez vpogleda v slačilnico. Namesto da bi oktobra opravili nadgradnjo doseženega s Poljsko in Izraelom ter pričarali rojakom eno najlepših zim po južnoafriški pravljici, so Iličić, Šporar in druščina le mesec pozneje padli brez izstreljenega naboja in pogoreli na vsej črti. To boli navijače močneje kot tisoč porazov.

V športu ni modro prehitevati po desni, čeprav se zdi, da bi prej začela Ljubljanica teči proti Močilniku, kot da bi se lahko Slovencem novembra izšlo po željah. Boj za euro 2020 je končan, na obzorju so priprave na dvakrat zahtevnejši spopad za Katar 2022. Namesto evolucije je napočil čas za oktobrsko revolucijo, poteze pa bi morali vleči le odgovorni, v prvi vrsti NZS in Kek. Nekateri igralci so namreč že povedali svoje – številni med njimi s petim različnim selektorjem na klopi! – v četrtek in nedeljo.