ATLETIKA

Na muho vzela rekord Merlene Ottey

Objavljeno 16. november 2019 10.08 | Posodobljeno 16. november 2019 10.08 | Piše: Saša Verčič

Maja Mihalinec najboljša slovenska atletinja leta 2019. Prihodnje leto olimpijske igre, evropsko prvenstvo, poroka.

Maja Mihalinec je bila letos zelo hitra tako v dvoranski kot poletni sezoni. FOTO: Reuters
NOVO MESTO –​ Luka Janežič in Maja Mihalinec sta najboljša slovenska atleta v iztekajočem se letu. Janežič je spet ubranil naziv, Mihalinčeva pa si je nagrado priborila drugič. Prvič je bila najboljša leta 2015, v tem obdobju pa je prestala marsikaj, preden je letos spet zares zasijala.

Če pri moških ni bilo dvoma, kdo bo atlet leta, je bilo pri ženskah precej drugače; Mihalinčeva je za sabo pustila kar tri finalistke svetovnega prvenstva, Tino Šutej (skok s palico), Marušo Mišmaš (3000 m zapreke) in Martino Ratej (met kopja), ki je bila z 10. mestom naša najboljša reprezentantka v Dohi. »Tako kot prva nagrada je bila tudi ta nepričakovana. Več nas je bilo zelo izenačenih, vse bi si zaslužile ta naziv, za slovensko atletiko pa je seveda dobro, da nas je več na visoki ravni. Vesela sem nagrade, ta je še eno potrdilo, da je za mano zelo dobra sezona. Lepo je, da cenijo moje rezultate, ves trud, ki sem ga vložila v zadnjih dveh letih, ko sem se borila z že vsem dobro znanimi težavami,« se je Mihalinčeva dotaknila dveletnega boja s poškodbami.

Da je težavno obdobje za njo, je pokazala že v dvoranskem delu sezone, v katerem je bila na evropskem prvenstvu v Glasgowu šesta, nato je dobro pripravljenost prenesla v poletni del. Tako na 100 kot na 200 m je izboljšala osebni rekord, na daljši razdalji celo dvakrat, in to kar na svetovnem prvenstvu, kjer je zasedla 12. mesto. Izpolnila je tudi normo za OI v Tokiu. Poleg tega je zmagala na evropskih igrah v Minsku, na mitingu svetovnega izziva v Zagrebu in na svetovnih vojaških igrah.

Najbolj posebno 12. mesto na SP

»Veliko je bilo dobrih rezultatov in uvrstitev, zato je težko izbrati tistega, ki pomeni največ. Pri mednarodni zvezi so, denimo, poudarili zmago na svetovnih vojaških igrah, na katerih je bila zasedba na zelo visoki ravni, številna imena so mi bila znana s SP. Zelo sem ponosna na vse osebne rekorde, a najbolj posebno je vendarle 12. mesto na SP. Že za uvrstitev v polfinale sem morala teči osebni rekord, nato sem ga še izboljšala. Biti v sprintu 12. na svetu je res lep dosežek,« je povedala Mozirčanka. Priprave za novo sezono je začela prejšnji teden – ta teden jih je sicer morala prekiniti zaradi vojaškega usposabljanja –, s trenerjem Srdjanom Djordjevičem pa še nista določila, kaj bo glavni vrhunec. Zdi se, da bo dvoranski del pristal na strani (SP bo na Kitajskem), z le kakšnim nastopom sem ter tja, poletje pa prinaša OI in EP. »Cilji bodo visoki na obeh tekmovanjih, čeprav se je res težko na dveh takšnih vrhuncih v takšnem časovnem razmiku pokazati v najboljši luči,« pravi Mihalinčeva, ki je letos osebni rekord na 200 m izboljšala za dobri dve desetinki. Ena od želja ostaja tudi državni rekord. Letos se mu je z 22,78 že zelo približala, Merlene Ottey je namreč tekla 22,72. »Državni rekord je res vedno bližje in ostaja cilj. Glede na to, da mi letos ni uspel idealni tek v idealnih razmerah, je prostora za napredek še precej,« je še dejala Mihalinčeva, ki jo prihodnje leto čaka še en pomemben dogodek – konec maja se bo poročila.
Deli s prijatelji