Bravu v prid boj neporaženih

Sloviti Zinedine Zidane, eden od najboljših zveznih igralcev v zgodovini, ima tri sinove, najstarejši Luca je vratar. Zato pravijo, da je jabolko padlo zelo daleč od drevesa. Kako daleč je padlo pri Drkušićevih? Postavni oče Nikola Drkušić je večji del kariere branil v 2. SNL, njegov sin Vanja Drkušić je branilec. Star je komaj 20 let in je letos prvič zaigral v 1. SNL v dresu Brava. Rumeni iz Spodnje Šiške so vroči. Na kolena je v povprečju slabih 22 let staro moštvo položilo tudi Muro, ki je prav tako sijajno in s štirimi zmagami (ena je bila polfinalna v pokalu Nogometne zveze Slovenije) odprla zaključni del sezone. Zanimivo, od moštev iz prve polovice lestvice sta spomladi le Aluminij (0:0) in Celje (2:2) ušla porazu.

Značajsko ustreza

Vroč je tudi Vanja Drkušić, ki je bil ob Dalmatincu Roku Baturini očitno eden od najpomembnejših kamenčkov dopolnjenega mozaika glavnih selektorjev pri Bravu, športnega direktorja Dejana Močnika in trenerja Dejana Grabića. »Mlad je zapustil Slovenijo in se kalil v tujini ter nabral ogromno izkušenj. Igral je tudi za mlajše reprezentančne selekcije. Z znanjem in kakovostjo bo pomagal moštvu in verjamem, da bo naredil tudi naslednji korak na svoji nogometni poti,« je Močnik januarja ubesedil prihod 20-letnega Dolenjca iz Šmarjeških Toplic. Zdaj si lahko mane roke. Odkar je Vanja zasedel položaj stoperja, z leto starejšim Davidom Brekalom tvori najmlajši dvojec srednjih branilcev v 1. SNL, Bravo ni izgubil. Drkušić je igral na vseh devetih tekmah in vseh 90 minut, prav tako David. Bravo je prejel le šest golov, sedem tekem je zmagal in dve igral neodločeno.
»Spremljal sem ga že v mlajših selekcijah. Najpomembnejše pa je bilo, da ima res odličen značaj,« je Močnik poudaril prednost, zaradi katere se je Vanja Drkušić bliskovito uveljavil v moštvu Brava.

Vedno bo ta mali

Tudi zanj velja, da je preuranjen odhod v tujino lahko prej zavora v razvoju. V tujino je odšel poleti 2018, potem ko je z naslovom mladinskega prvaka zaokrožil šampionskost najuspešnejšega rodu NK Krško. Na zahodu na Nizozemskem (Heerenveen) in v Italiji (Rende) ni našel sreče, toda našel jo je v Ljubljani pri najmlajšem slovenskem prvoligašu Bravu. »Pol leta nisem igral, zato nisem vedel, kako se bom ujel v moštvu, kako se bom navadil na igralce, način igre, okolje. Toda strah je bil odveč. Kako mi je šlo od nog, najbolj razkriva sodelovanje z Davidom. Ujameva se na igrišču in tudi zunaj njega,« je povedal s 188 cm še vedno ta mali v družini, saj je oče Nikola visok dva metra. »Tako je in vedno bom ta mali. Ampak očeta velja pohvaliti, imel je dober nos, saj mi je rekel, da v nogometu lahko igram na vseh položajih, le vratar ne smem biti,« je malo v šali, malo pa zares povedal standardni član prve enajsterice največjega odkritja pomladi in pokoronskega obdobja, v katerem je Bravo nanizal kar štiri zmage z razliko v golih 10:1. Pri Vanji Drkušiću velja omeniti igralsko preobrazbo, zelo pomembno v razvoju. »Igral sem tako rekoč na vseh položajih. Preden sem prestopil h Krškemu in postal stoper, sem bil na položaju zadnjega zveznega igralca,« je sklenil član vseh mlajših reprezentančnih selekcij.