Zmaga s Francijo je bila za Kranjčana prav posebna

Slovenski hokejisti se po včerajšnjem dnevu zasluženega oddiha v Stockholmu, kjer so si prvič po dvajsetih letih (Innsbruck 2005) na svetovnem prvenstvu priigrali obstanek v najvišjem hokejskem razredu, danes vračajo domov. Prvič je naše moštvo doseglo obstanek leta 2002, tako kot zdaj na Švedskem, pod vodstvom Matjaža Seklja, nato je bil na omenjenem Tirolskem selektor Kari Savolainen, zdaj pa je rise vodil Edo Terglav, s katerim smo se pogovarjali po koncu imenitne tekme s Francijo in zmagi s 3:1.

Najprej vas moramo vprašati, kako je z vašim počutjem, na prejšnjih dveh tekmah proti Švedski in Avstriji ste morali zaradi zdravstvenih težav ostati v hotelski sobi?

»Zame ni bilo preprosto v zadnjih dneh, a res sem si na tej zadnji tekmi, ne glede na zmago ali poraz, želel biti z ekipo, ji ponuditi energijo za slovo od prvenstva in ji tako vrniti prav za energijo, ki so mi jo igralci vlivali v vseh teh petih tednih priprav in nato tega zahtevnega tekmovanja. Bili so dobri in slabi trenutki, pa so vedno ohranjali pozitiven pristop, držali skupaj in se najbolj zbrali prav za to zadnjo tekmo odločitve.«

Edo Terglav je lani z risi uresničil cilj uvrstitve med najboljše, letos pa obstal med njimi. FOTO: Jože Suhadolnik

Kako naporno je bilo pripraviti ekipo za to prvenstvo?

»Že na začetku smo vedeli, ko je bilo na seznamu 6 novincev, 14 od navzočih pa jih še nikdar ni igralo na prvenstvu najvišjega razreda, kako zahtevne naloge nas čakajo. So pa fantje ohranjali moštveni duh, borbenost je bila res izjemna. Cilj je bil na zadnjih dveh tekmah igrati najbolje in to smo uresničili. Kapetan Robert Sabolič je res izjemno vodil to ekipo, izkušeni del moštva je imenitno spodbujal mlajše soigralce. Nastal je želeni moštveni duh, ki je bil viden tudi na tej zadnji tekmi.«

Pred 20 leti, ko je Slovenija nazadnje obstala v družbi najboljših, pa ste vi še igrali ...

»Drži. Zdaj smo verjeli, da tudi ta mlada ekipa lahko doseže veliko. In če pomislite, da imamo zgolj 7 lednih dvoran ter peščico hokejistov v članski konkurenci, je uspeh še toliko večji. Po svetu se marsikdo sploh ne zaveda, kako malo ljudi je v Sloveniji, v športu pa se kosamo z najboljšimi. Imamo značaj, lepo je videti, da je tudi s tako pomlajeno zasedbo, kot smo jo imeli tu, mogoče doseči podvig.«

Sploh pa je bila za vas to posebna tekma: dolgo že živite v Franciji, vaši otroci igrajo pri mlajših francoskih selekcijah, do potankosti poznate moštvo, proti kateremu ste igrali za obstanek. Kako ste vse skupaj doživeli?

»Zelo pomembna mi je bila ta tekma iz različnih plati. Res že dolgo živim v Franciji. Nekateri francoski reprezentanti so moji klubski igralci v Grenoblu. Francija je že premagovala Slovenijo na velikih tekmovanjih, denimo pred leti na svetovnem prvenstvu v Parizu in nazadnje lani v Rigi na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju.

Ni kaj, tokrat sem bil zelo motiviran in na koncu poskusil dokazati, da lahko tudi z mlajšim moštvom dosežeš veliko. Francozi so denimo nekatere mlajše pustili doma, niso si upali storiti novega koraka.«

Koliko pa vam je bilo težko, ker ste prejšnji dve tekmi morali spremljati na daljavo iz hotelske sobe?

»Seveda sem si močno želel biti na klopi, toda žal nisem fizično in psihično zdržal, telo je po vseh naporih potrebovalo nekaj počitka. Ko pa sem videl, da se mi vrača dobro počutje, sem se odločil, da pridem nazaj k moji hokejski družini in skupaj končamo zgodbo te sezone, ki smo si jo začrtali.«

Med prvenstvom se je slovenski selektor soočal z zdravstvenimi težavami, nato se je uspešno vrnil na klop. FOTO: Jože Suhadolnik