Vlagatelji za hiter zaslužek

LJUBLJANA – Trajne sreče s tujci ni. To v glavnem velja za slovenski klubski nogomet, ko govorimo o tujih upraviteljih oziroma vlagateljih, ki so prevzeli vodilne položaje prvo- in drugoligašev. V zadnjih sezonah je v ospredju ameriški poslovnež srbskega rodu Milan Mandarić, ki se že skoraj leto dni neuspešno umika s predsedniškega položaja Olimpije, a še ni našel ustreznega naslednika, ki bi imel dovolj pod palcem. MM je z Olimpijo osvojil po dva državna in pokalna naslova, a v tem trenutku klub nima zagotovljene stabilne prihodnosti. Bolj vlada strah pred propadom, če bo Mandarić preprosto odšel, ker mu je pač zmanjkalo denarja.

Kako pa je (bilo) z drugimi tujimi vlagatelji? Spomnimo se razvpitega Srba Georga Subana, ki je na začetku tisočletja z denarjem sumljivega izvora najprej rovaril v Kopru, nato še v Murski Soboti. Za sabo je pustil pogorišče, Mura je leta 2005 celo izpadla v tretjo ligo, saj ni izpolnjevala kriterijev za pridobitev tekmovalne licence. V zvezi z Muro smo se naposlušali še zgodb o fantomskih investitorjih iz Italije in Nizozemske, vse so imele nesrečen konec. Zdaj črno-bele podpira ruski kapital, a je na čelu kluba vsaj vse transparentno pod vodstvom predsednika Roberta Kuzmiča.

Nesrečno leto 2016

Pred tremi leti so v Celje vstopili vlagatelji iz Ukrajine, ki so s sabo prinesli polno praznih obljub in negotovosti. Njihova epizoda v knežjem mestu je trajala vsega nekaj mesecev. Podobnemu scenariju smo bili v istem poletju priča v Velenju, kjer so Rudarja prevzeli podjetniki iz Srbije, ne preveč uspešni na področju športnih stav. Kmalu je bilo jasno, da iz te moke ne bo kruha. V Krškem so si, spet v nesrečnem letu 2016, veliko obetali od sodelovanja s švicarsko agencijo JSP Sports Group AG. Novi partnerji so obljubljali finančno injekcijo, v zameno pa pričakovali denar od prestopov igralcev. In tako se je tudi trgovalo-množično. Spomladi 2018 je počilo, Krško je enostransko prekinilo sodelovanje z JSP, v naslednji sezoni je ob silovitih trenjih znotraj kluba izpadlo v drugo ligo.

Leta 2013 so v Gorico vstopili poslovni partnerji iz Italije. Franco in Michele Dal Cin sta zgradila trhli most sodelovanja s Parmo. Slovenski prvoligaš je bil povsem v rokah zahodnih sosedov, moštvo so sestavljali pretežno odpisani fantje pri Parmi. Na veliko se je trgovalo z legijo tujcev, ekipa je izgubila identiteto in zaupanje domačega okolja, nastala je ogromna finančna vrzel. Končalo se je s kopico obtožb z obeh strani in razčiščevanjem po sodnih poteh. Gorica je letos izpadla v drugo ligo.

Nigerijska Drava, madžarska Nafta

Kaj pa drugoligaša Drava in Nafta? Spomladi 2018 je nekdanji reprezentant, danes alfa in omega Drave, Nastja Čeh, pripeljal sponzorje iz Nigerije, ki še vztrajajo v klubu. Afričani so s plavimi podpisali pogodbo o sodelovanju do 30. junija 2021, zato so ustanovili gospodarsko družbo NK Drava Dakinda Ptuj, d. o. o., ki upravlja klub. Nafta je medtem povsem pod kontrolo Madžarov, ki so vložili večmilijonska državna sredstva v nogometno akademijo na slovenskih tleh. Predsednik Nafte je Madžar Végh Gábor, ki s svojim podjetjem Pharos 95 dobiva donosne posle za gradnjo športne infrastrukture z državnim blagoslovom. Gábor je tudi večinski lastnik madžarskega prvoligaša ZTE iz Zalaegerszegija.