Včasih si mora reči: Stop!

PJONGČANG – Zelo obetavni smučarki Meti Hrovat se življenje v zadnjem obdobju odvija s svetlobno hitrostjo. Potem ko je konec januarja zablestela s 3. mestom v Lenzerheideju in se veselila svojih premiernih stopničk v svetovnem pokalu, je 19-letnica iz Podkorena veliko nadarjenost potrdila še na mladinskem svetovnem prvenstvu v Davosu, kjer se je pred dnevi ovenčala z zlato kolajno v slalomu in srebrno v alpski kombinaciji. V tukajšnji Slovenski hiši je zgovorna Gorenjka, ki bo v ponedeljkovem veleslalomu prestala še ognjeni krst na OI, včeraj spregovorila tudi za Slovenske novice.
Kako zelo ste zadovoljni z izkupičkom v Švici?
»Zelo sem ponosna nase, ker sem se po grdem padcu v veleslalomu, pri katerem sem se zaradi bolečin v kolku in golenici že ustrašila, da sem se poškodovala, zbrala za nastop v slalomu in ga odsmučala tako, kot znam. S tem sem si dokazala, da sem res ena trmasta Gorenjka.«
Koliko vam je po vseh preizkušnjah v zadnjih dneh še ostalo energije?
»Reči moram, da mi je sploh ne more zmanjkati, ker si baterije polnim z uspehi. Tudi če se že kdaj pojavi utrujenost, v trenutku spet izgine, ko pomislim na naslednjo tekmo. Upam, da bo čim dlje tako.«
Kako pa je s časovno razliko? Vam povzroča kakšne težave?
»Da, še kar. Zaradi tega sem poskušala na letalu čim dlje spati. Kot kaže, mi je koristilo, saj po prihodu nisem bila zaspana. Na treningu sem bila že čisto v redu. Motil me je le mraz – obupno!«
Kaj po zadnjih uspehih pričakujete od OI?
»Spet boste rekli, da sem dolgočasna, vendar si res nočem nalagati rezultatskega bremena, ker sem še mlada in imam še veliko pred seboj. Medtem sem se že naučila, da ne morem skočiti visoko, če si oprtam težak nahrbtnik. Vem pa, da bom lahko, če bom smučala tako, kot znam, dosegla dober rezultat.«
Čemu pripisujete vaš letošnji rezultatski bum?
»O tem sem se že sama spraševala. A če delaš kakovostno in veliko, se to enkrat mora obrestovati. Ogromno časa preživim na smučišču, telesno pripravljenost pa krepim tudi drugod. Vesela sem, da sem stanovitna oziroma da ne niham.«
Kako vam ustreza tukajšnji sneg?
»Zelo je poseben. Ker je mrzlo, je agresiven, zato je treba smučati z občutkom, in ne s silo. Potrebovala bom še kakšen dan, da se bom navadila nanj.«
Ali vas je olimpijski duh že kaj prevzel?
»Zelo sem vesela, da sem bila pred dvema letoma že na mladinskih olimpijskih igrah v Lillehammerju, tako da sem približno vedela, kaj me čaka v Pjongčangu. Za zdaj me še ni nič zmedlo, je pa seveda težje ohranjati zbranost kot na normalnih tekmah. Zato si moram včasih reči: 'Stop!', se umakniti od družbe in iti počivat.«