NOGOMET

V tujino ali igranje? Dvoma ni, igranje!

Objavljeno 16. julij 2020 07.50 | Posodobljeno 16. julij 2020 07.50 | Piše: Gorazd Nejedly
Ključne besede: SNL Jan Repas

Kdo bo še po vzoru Maribora v SNL vrnil mladega nogometaša? Jan Repas po francoskem Caenu v Ljudskem vrtu kot Jan Mlakar.

Jan Repas je pred tremi leti preigraval tudi tekmece iz Marseilla, kot je Lucas Ocampos, levo, ki je zdaj član Seville, s prestopom v Caen pa je njegova športna pot šla samo še navzdol. FOTO: Boris Horvat/AFP
Maribor je naredil prvi pogumen korak in v slovenski klubski nogomet vrnil Jana Repasa. Eden od najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev je pri dvajsetih letih odšel v Francijo h Caenu in se izgubil. Po obetavnem začetku in dostojni minutaži v najmočnejši ligue1 je sledila kalvarija: Caen je šel v drugo ligo, Jan pa je hitro poniknil in resnega nogometa ni več igral.
image
Repas je nekoč povzročal preglavice vijoličnim, zdaj bo pri njih reševal kariero. FOTO: Leon Vidic

Žalostna ali nesrečna zgodba nekoč zelo obetavnega hitronogega igralca, ki mu je celo Srečko Katanec ponudil priložnost v članski reprezentanci, ni edinstvena, temveč ko gre za nadarjene slovenske fante, že skoraj pravilo. Prezgodnji odhodi v tujino, ker jih klubi morajo prodati, če želijo preživeti, ali pravljice o zaslužkih in priložnosti, ki se jim ni mogoče upreti, so rakava rana slovenskega klubskega nogometa, ki prehitro izgublja svoje najdragocenejše fante.

»Odhod in sanje o zaslužku ter uveljavitvi ali igranje v manj kakovostni ligi, a ustrezno za razvoj? Med tema dvema možnostma se odločajo še neizkušeni in nezreli nogometaši, ki imajo tudi v svojih zastopnikih in starših vse prej ko modre ljudi. »Igranje, igranje, igranje. To je vse, kar potrebujejo igralci v najstniških letih,« je bil odločen odgovor slovitega Maura Camoranesija, svetovnega prvaka iz leta 2006 in trenerja CB24 Tabora, kako bi svetoval mladim nogometašem (daljši pogovor z argentinskim Italijanom bomo objavili v sobotni izdaji Dela in Slovenskih novic).
 

Mlakar se je vrnil in spet prehitro odšel


Maribor že ima eno solidno izkušnjo z Janom Mlakarjem, ki je oživel kariero pri vijoličnih, a jo je Ljubljančan prehitro ucvrl v Anglijo, kjer nekoč 18-letnik s seznama sto najbolj nadarjenih mladih nogometašev pri 22 letih stagnira. A je Maribor zaslužil poldrugi milijon evrov. Tudi pri Olimpiji imajo v Vitji Valenčiču srečno izkušnjo. Pri Fiorentini v najstniških letih kariera zveznega igralca ni šla v želeno smer, po prihodu k Olimpiji ga je nekdanji trener Safet Hadžić vrnil v športno življenje in Vitja je, do poškodbe, postajal vse pomembnejši član prve enajsterice.
Brezplačen posel vijoličnih
Jan Repas je pri dvajsetih letih prestopil v Francijo, potem ko je v 1. SNL odigral le 44 tekem in dosegel šest golov. Leta 2017 v jesenskem ciklusu kvalifikacij za SP v Rusiji mu je tedanji slovenski selektor Srečko Katanec dal priložnost na treh tekmah: proti Škotski (2:2), Angliji (0:1) in Litvi (4:0). V minuli sezoni je za Caen v ligue 2 igral na desetih tekmah oziroma 266 minut. Caen je Domžalam zanj plačal milijon evrov odškodnine, Maribor ga je ujel zastonj.


Podobno je Hadžić poskušal tudi s Timijem Maxom Elšnikom, ki se je v Angliji potikal po pubovskih četrtih, petih ligah, zdaj pa se poskuša igralsko vrniti v spodobnejši ritem in povrniti samozavest. Povsem drugače je z vratarjem Rokom Vodiškom. Enaindvajsetletni Ljubljančan je zgolj član Genoe. Pri Celjanih se je v jesenskem delu izkazal Žan Benedičič (letnik 1995), nekdanji mladinski italijanski prvak z Milanom. Njegov soigralec je bil tudi 25-letni Maks Barišič, ki zdaj na Siciliji za Catanio igra v serie C. Vrnitev v domovino ne pride v poštev, ker tudi v tretjem kakovostnem razredu in celo pri klubih z malo denarja plačujejo več, kot so sposobni v Sloveniji. Barišičev je več deset.

Mladih nadarjenih slovenskih nogometašev, ki prehitro odidejo v tujino in se na poti v zrele nogometaše izgubijo, je preveč. Preveč za slovenski nogomet, ki ni sposoben vzgojiti dovolj kakovostnih igralcev, ne da bi imel zgleden in finančno podprt sistem. Samo takšen in ob širšem konsenzu klubov, Nogometne zveze Slovenije in tudi države bi omogočal njihov razvoj, dvignil kakovost SNL, oblikoval bodoče reprezentante in celo postal močan gospodarsko izvozno usmerjen subjekt z dodano vrednostjo. 




Deli s prijatelji