V Evropo črno-bela Mura z odtenki vijolične

LJUBLJANA – Mura je v Evropi, nogometno Prekmurje pa v ekstazi, ki ji ni para v Sloveniji. V zadnjem, 36. krogu 1. SNL so črno-beli z močnim odtenkom vijolične dosegli, kar so želeli, najmanj točko proti neposrednim tekmecem za četrto mesto Celjanom.

Zadnje dejanje sezone za zgodovino je bilo v Fazaneriji le za navijače z zdravim srcem. Prekmurski navijači in nogometaši s strokovnim štabom vred so trepetali do zadnjih sekund. Celjani, ki so odlično odprli odločilni dvoboj in z golom Luke Kerina bili v prednosti že v 3. minuti, so zadnje pol ure oblegali prekmurska vrata. Morali so zabiti gol, saj je v 51. minuti Amadej Maroša z bombo s 17 metrov premagal celjskega vratarja Matjaža Rozmana in dvignil na noge polne tribune Fazanerije. Izid 1:1 je zadostoval za četrto mesto in uvrstitev v kvalifikacije za evropsko ligo.
 

Želeli le obstati, zdaj gredo v Evropo

»Niti se še ne zavedamo, kaj se nam je posrečilo. Sezono smo začeli z načrtom, da obstanemo v prvi ligi, zdaj gremo v Evropo. Hvala navijačem, vseskozi so bili naš dvanajsti igralec in brez njih nam ne bi uspelo,« je imeniten zaključek pospremil Luka Bobičanec, eden redkih tujcev pri Muri in fant iz soseščine, hrvaškega Međimurja. Bobi je imel zaradi poškodbe veliko smole med sezono, a jo je končal v slogu, kot eden najvidnejših igralcev.


Mura je imela veliko junakov, od poškodovanega vratarja Matka Obradovića do domačih obrambnih stebrov Matica Maruška in Žige Kousa, umirjenega kapetana Alena Kozarja, do mariborskih fantov Nika Lorbka, prvega strelca Roka Sirka in hvaležnega rezervista Žana Karničnika, gorenjskega bojevnika Klemna Šturma, prebežnika iz Celja Luke Šušnjare. A brez mojstra z dušo in prefinjenimi potezami Nina Kouterja bi bil nogometni bograč neokusen. Desetica je blestela, zabila najbolj spektakularen gol leta, če že ne najlepšega. Ko ni šlo Sirku, je zabijal sobotni junak Maroša. Seznam je dolg, na vrhu pa je vendarle ključni mož soboškega podviga, trener Ante Šimundža.

»Želeli smo biti sproščeni, ampak fantje čutijo tudi odgovornost. Treba je priti pred 5000 navijačev in biti sproščen. To smo vedeli. V drugem polčasu smo osvežili enajsterico,« je razkril Mariborčan, ki je vnovič postal duša in srce črno-belega moštva. Pred sedmimi leti je pod njegovo taktirko Mura prvič spisala čudežno zgodbo, iz 2. SNL se je zavihtela na 3. mesto in šla v Evropo, resda brez Šimundže.


Zdaj je po izboru nogometne srenje najboljši trener v Sloveniji, potem ko je med prvim in drugim podvigom opravil sanjsko delo tudi z Mariborom z uvrstitvijo v ligo prvakov in v šestnajstino finala evropske lige, ponovil pravljico, ki bi lahko imela še lepše nadaljevanje.
 

Zmanjkalo jim je kanček zbranosti

Tudi nesrečno Celje ne bi bilo nezasluženo v Evropi, če bi odločilno tekmo zmagalo. V medsebojnih tekmah je bilo uspešnejše, saj je Muro dvakrat premagalo s po 1:0, enkrat je izgubilo z 0:2. »Mura je bila srečnejša, imeli smo priložnosti, žal smo ostali peti. Dobro smo igrali, zmanjkalo nam je kanček zbranosti,« je v Fazaneriji stoično postavil piko na i celjski trener Dušan Kosić, ki je imel v zaključnem delu sezone tudi veliko smole, saj je zaradi poškodbe ostal brez najboljšega nogometaša sezone Rudija Požega Vancaša.


V četrtek bo v Celju še zadnji vrhunec sezone 2018/19, finale pokalnega tekmovanja med branilcem lovorike Olimpijo in državnim prvakom Mariborom.