Tudi v knežjem mestu dvojna krona za Celje Pivovarno Laško
Rokometni praznik v Ormožu je Celju Pivovarni Laško prinesel 22. pokalno lovoriko, prvo po letu 2018 (v letih 2020 in 2021 turnirja ni bilo zaradi covida-19), domačemu Jeruzalemu v četrtem poskusu prvi preboj v pokalni finale, Krki tretje mesto in Kopru četrto. Alem Toskić je prišel do prvega pokala v vlogi trenerja, kapetan Aleks Vlah in drugi, ki zapuščajo Celje (Tilen Strmljan, Gal Marguč, Matic Suholežnik, Nebojša Bojić ...) pa se bodo poslovili z dvojno krono, saj imajo pivovarji v prvenstvu tri tekme pred koncem praktično neulovljivo prednost.
Kot rečeno, Celje je pri 22 pokalnih trofejah, tri imata Gorenje in Cimos, po eno Gold Club in Prule. Celje je lastnik najvišje zmage v pokalnem tekmovanju, ko je v sezonah 2003/04 in 2013/14 za 15 golov ugnalo Prevent oziroma Sviš. Sprva se je zdelo, da bi lahko bil razplet podoben, saj so po uvodnih 2:2 državni prvaki dosegli pet zaporednih golov. Zlasti razpoložen je bil reprezentant Tadej Mazej. »Vedeli smo, da moramo začeti odločno, da se nam ne bi ponovile težave s Koprom. Hitro smo si ustvarili razliko in jo v drugem polčasu samo povečevali,« ni imel preveč stresa Velenjčan, ki je pokal osvojil že z matičnim Gorenjem in je bil eden redkih v celjski ekipi, ki je že imel odkljukan ta cilj.
Jeruzalem se je preveč izčrpal, ko je dan prej proti Krki premagal polfinalni urok. Tudi navijači, ki so zapolnili vsak kotiček dvorane Hardek, svojim borcem niso mogli vliti dovolj energije za prvovrstno senzacijo, so pa rokometaši trenerja Saše Prapotnika vendarle pokazali zobe in se približali na dva zadetka (11:13, 12:14). Toda razlika v kakovosti je bila očitna, Toskić je imel na voljo veliko igralcev in tako narekoval ritem, ki mu gostitelji niso mogli slediti. Preveč je bilo na Tilnu Kosiju (v polfinalu je zabil 15 golov) in bodočemu članu Celja Niku Ćiroviću, ki sta se zaletavala v celjski zid. »Zgodilo se je to, česar sem se bal. Moji fantje so se v polfinalu preveč iztrošili. Želja je bila, a energije ni bilo,« je bil morda še najbolj razočaran trener Prapotnik, ki bi mu prav prišle izkušnje poškodovanega Roka Žurana.
Pivska tradicija
Razlika je narasla na sedem golov in po treh četrtinah prvič na 10 golov (30:20), na koncu je bilo 35:24. Jeruzalem, ki je po najboljših močeh organiziral F4, je vseeno dosegel največji uspeh kluba. Ni pa si priigral evropske vstopnice, ker ta pripada samo prvaku. Praznika v najbolj vzhodnem prvoligaškem mestu to ni moglo pokvariti, »špricar« je še dolgo po koncu tekel v potokih. Celjani so po svoji tradiciji raje posegali po pivu. Unovčili so izkušnje in dolgo klop. Čeprav so se dan prej precej namučili s Koprom, so bili sveži.
