Sprint ne sodi v formulo
Morje oranžne barve. Takšen je bil ponavadi na euru ali mundialu pogled na množico privržencev nizozemske nogometne reprezentanca s številnimi zastavami in oblačili v omenjeni nacionalni barvi. Tako pa je tudi v zadnjih treh sezonah pogosto na dirkah svetovnega prvenstva formule 1, kjer zanesenjaki iz dežele mlinov in tulipanov podirajo rekorde obiska na posameznih prizoriščih zavoljo podpore svojega junaka Maxa Verstappna. Nova predstava bo ob tem koncu tedna v Melbournu, pred njo pa je dvakratni svetovni prvak videti zelo živčen. Marsikaj mu gre v nos, posebej pa ta novi sistem sprinterskih tekem.
Stefano Domenicali je oseba, ki jo mnogi, očitno pa prav pogosto ta nizozemski as, ob začetku te sezone omenjajo. Menedžer in izvršni direktor skupine Formula 1 si namreč želi številne spremembe v tekmovanju, povlekel je že nekaj potez in med drugim tudi nadgradil zamisel o sprinterskih dirkah. V prejšnji sezoni so bile tako na sporedu tri, koledar za leto 2023 jih razkriva šest. Ob tem dirkači še ugibajo o (ne)smiselnosti takšnega tekmovanja, zelo ostro pa je v pričakovanju melbournske tretje postaje v sezoni nastopil Verstappen. Mimogrede, dolga leta je Melbournu pripadla premiera, zdaj je to denar iz naftnih vrelcev premaknil v Bahrajn, dirka št. 2 je bila nato v Savdski Arabiji.
Vožnja za trening
In kaj je že kmalu po začetku te sezone, pred tem pa že v prejšnji, tako zmotilo 25-letnika, rojenega v sosednji Belgiji? Včeraj se je oglasil v Albertovem parku v Melbournu, prizorišču omenjenega tretjega vikenda sezone v formuli 1, in poudaril: »To ni več nikakršna skrivnost: nisem privrženec sprinterskih koncev tedna, sploh pa ne tako nabitih urnikov, kot jih imamo zdaj na posameznih prizoriščih.«
Njegova beseda seveda ohranja posebno veljavo, v tako zgodnjih letih osvojena dva naslova svetovnega prvaka mu seveda napovedujeta še izjemno prihodnost, za katero pa si želi, da bi bila pod streho tiste tradicionalne formule 1: »Moramo biti zelo pazljivi in odgovorni. Naša športna panoga si ne zasluži pretiranih eksperimentov, drugače bo izginila duša kraljevskega razreda. Ozrimo se le, kaj se dogaja v formuli 2 in 3. Gledalci drago plačajo vstopnice, za to pa dobijo 45 minut vožnje za trening ...«
