NOGOMET

Sloviti Žuti je zagret za vrnitev v Olimpijo

Roberta Prosinečkega danes pričakujejo v nogometni Ljubljani. Mladen Rudonja si rešuje kožo pred besnimi navijači in brani svoj vpliv.
Fotografija: Robert Prosinečki je že bil ljubljenec navijačev Olimpije Green Dragons. FOTO: Anton Vaganov/Reuters
Odpri galerijo
Robert Prosinečki je že bil ljubljenec navijačev Olimpije Green Dragons. FOTO: Anton Vaganov/Reuters

Po devetnajstih letih je korak od vrnitve k Olimpiji največji nogometaš, ki je kdaj igral v slovenski ligi, Robert Prosinečki. Triinpetdesetletni Hrvat naj bi po napovedih iz Olimpijinega kroga selektorjev danes dopotoval v Ljubljano in dokončal menjavo trenerja. Dino Skender, ki v Ljubljani med navijači ni imel niti kančka podpore, je svoje opravil proti Domžalam (1:1) in na hitro zaključil svoj še drugi neuspešni mandat pri zeleno-belih. »Interes je, a se še nismo konkretno pogovarjali,« pravi Prosinečki.

Po stari modrosti o pokojnem vse najboljše, čeprav bi bil lahko Skender, 38-letni Osiječan, tudi simbol vsega slabega, pa kaže usmeriti zeleno-beli nogometni pogled v prihodnost. A brez vrnitve v preteklost pri legendarnem igralcu z vzdevkom Žuti (rumeni) ne gre. V Ljubljani je dvakrat pustil močan pečat. Prvega pomnijo starejši Olimpijini navijači, ki so, podobno kot vsa Evropa z najboljšimi klubi na svetu, uživali v vragolijah najboljšega mladega zveznega igralca na svetu, drugega srednja generacija navijačev, ki so nekdanjo Olimpijo pospremili na pogorišče.

V četrtek bo minilo natanko 31 let od zadnjega jugoslovanskega prvenstvenega dvoboja med Olimpijo in Crveno zvezdo. Za Bežigradom so rdeče-beli uprizorili spektakularno igro, ki je že napovedovala evropski naslov junija proti Marseillu v pokalu prvakov. V glavni vlogi je bil Prosinečki, virtuoz, velemojster in še kaj več. S pol ducata žog v mreži vratarja Zorana Varvodića so odpihnili Ljubljančane. Strelec dveh golov in glavni režiser številnih drugih akcij si je prislužil tudi stoječe ovacije desettisočih gledalcev za Bežigradom.

Poldrugo leto brez trenerskega posla

Enajst let pozneje, ko je imel Prosinečki za seboj igralsko kariero z več padci kot vzponi pri madridskem Realu in Barceloni, ter po tretjem mestu na mundialu v Franciji leta 1998 je 6. avgusta s prijateljem Mladenom Rudonjo postal še nogometaš Olimpije. Eno leto je trajala njegova ljubljanska avantura, ki jo je zaokrožil s pokalno lovoriko in delčkom virtuoznosti iz obsežnega menija mojstrovin.

Tretje ljubljansko poglavje, za katero se najbolj zavzema prijatelj Rudonja, ki se tudi rešuje pred besom navijačev, je morda še najbolj pomenljivo. Prosinečki je že poldrugo leto brez trenerskega posla, ki ga je prekinil v Turčiji, in njegova krivulja se je že obračala navzdol, k nazadovanju. V zgodnejšem obdobju je bil trener Crvene zvezde, potem tudi selektor Azerbajdžana in Bosne in Hercegovine.

Prav vrednih trenerskih dosežkov, vsaj malo podobnih igralskih, ni imel. Obenem se je v zadnjih letih otepal tudi z zdravstvenimi težavami. Kaj čaka Prosinečkega v Ljubljani, kjer se nasledniki Milana Mandarića že po nekaj mesecih soočajo z močnim negativizmom in odporom? Na lestvici predvsem velik točkovni zaostanek za Mariborom (46:53), moštvo s komaj kakšnim slovenskim, kaj šele ljubljanskim igralcem, na igrišču pa ekipa, ki niti približno ni kazala avtoritativne in spektakularne podobe, pred katero bi se tekmecem že pred prvim sodnikovim žvižgom tresla kolena. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije