Slovence čakajo tekmovalni Hrvati

Ivica Ivušić, Josip Juranović, Borna Sosa, Antonio Čolak, Luka Ivanušec. Kdo so ti fantje? Hrvaški selektor Zlatko Dalić je v Bratislavi vlogo prvokategornikov namenil igralcem, ki so pred dvobojem s Slovaško skupaj zbrali le 19 tekem za člansko reprezentanco. Ni se uštel, a je trpel, nagrajen pa je bil z morda odločilno zmago v bitki za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Katarju.

Izjemen gol je v 86. minuti zabil Marcelo Brozović.
Dodati velja še znanca iz slovenske lige Mislava Oršića, ki se pri 29 letih prebija v najožji izbor. Na klopi so obsedeli zvezdniki, kot so evropski klubski in italijanski prvak Ivan Perišić, soigralec Josipa Iličića z vidno vlogo pri Atalanti Mario Pašalić, najboljši igralec nemškega Hoffenheima Andrej Kramarić ... Zaradi poškodbe je septembrski paket tekem odpovedal tudi rekorder Luka Modrić. Dalićev seznam za trojček tekem je brez devetih nogometašev, ki so igrali na evropskem prvenstvu.
Hrvaška se pomlajuje in prenavlja, postopoma menja izjemni rod, toda ostaja dovolj izkušena in, kar je najpomembnejše, tudi dovolj kakovostna, da vse lahko opravlja kot prva favoritinja za neposredno uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Toda brez težav ne gre, Dalićevi kritiki so glasni. Nasprotujejo tako rekoč vsemu, česar se strokovni štab loti, čeprav so v njem tudi nekoč najvidnejši reprezentanti, kot sta bila Ivica Olić in Vedran Ćorluka ... Ne le strokovna, tudi laična javnost se je razvadila, od tod tudi zahteve, ki presegajo včasih realne zmožnosti ognjevitih.

Hrvaška je v Rusiji in na Slovaškem odnesla celo kožo, ni prejela gola in se je najbrž otresla vsaj enega tekmeca za prvo mesto in o vsem odloča izključno sama. Do konca kvalifikacij se bo pomerila z vsemi največjimi tekmeci na domačem igrišču.

V Bratislavi je Hrvaška igrala s postavitvijo 4-3-3. Tudi brez Modrića je bila zvezna vrsta (srce in duša vsake resne reprezentance) vrhunska. Italijanski prvak Brozović je, kot vselej, igral na najvišjih obratih, evropski klubski prvak Mateo Kovačić je bil večji del tekme zanesljiv in je nadzoroval igro. Izkušena štoperja Dejan Lovren in Domagoj Vida sta redko grešila, desni bočni branilec Juranović je bil soliden, levi Sosa, ki je še pred dvema mesecema grozil z izbiro Nemčije, pa je že v svoji drugi tekmi najbrž razrešil hrvaške zagate na tem položaju za naslednjih deset let. Slovaki so bili odlični tekmeci, ki so vedeli, koliko zmorejo, a jim je zmanjkal kanček sreče.

Ustavil jih je tudi naključni novinec v hrvaških vratih, 26-letni in 195 cm visoki vratar Osijeka, sicer pa Rečan Ivušić. Prvi vratar Dominik Livaković se je dan pred tekmo poškodoval in najbrž bo izpustil tudi jutrišnjo tekmo.


Hrvaška deluje čvrsto, ne zanima je lepota v igri, temveč izključno pozitiven rezultatski učinek. Njeni pragmatičnost in tekmovalnost sta že del rutine, zaradi česar tudi na svetovnem zemljevidu kotira med najboljšimi. Njena najšibkejša točka je napad oziroma napadalec. Pogreša strelca in razbijača, kot je bil pred dnevi upokojeni Mario Mandžukić.