Saša Gajser: Ambicije nerealne, treba jih je znižati

Poldrugo leto je minilo od slovesa od nogometašev Maribora enega od soustvarjalcev vijoličnih podvigov v minulem desetletju Saše Gajserja. V. d. trenerja po menjavi Maura Camoranesija je bil dolgoletni pomočnik Darka Milaniča, s katerim je nedavno končal pot na Cipru pri Anorthosisu.

Po dobri sezoni se je končalo ciprsko poglavje, a po vrnitvi v Maribor ni bilo časa za raztezanje nasmehov. Kako si krajšate čas?

»Na Cipru so nogometne zakonitosti včasih postavljene na glavo, a je treba priznati, da so klubi redni udeleženci skupinskega dela tekmovanja v evropskih pokalih. Kakovost plemenitijo številni odlični igralci iz najmočnejših držav, druga stvar pa je, kako v klubih delujejo. V tem so bili in so posebni. Trenutno usklajujemo podrobnosti razhoda. Doma? Gledam in spremljam tekme ter čim več časa poskušam preživeti z družino. Čakam tudi na novo priložnost, bodisi kot samostojni trener ali kot sodelavec Darka Milaniča.«

Kriza Maribora je nogometna tema št. 1 in najbrž niste ravnodušni do tega, v kakšni godlji je klub.

»V športu se v trenutku lahko vse obrne v negativno smer ali pozitivno. Oči si ne moremo zatiskati, kriza rezultata in igre traja že dlje časa. Z mojega zornega kota to ne bi bila težava, če bi najodgovornejši vedeli, zakaj je prišlo do krize. Iz obdobja, ko je bil Maribor na vrhuncu, so bili slabši izidi in padci forme med sezono pogosti, vendar smo vedeli, zakaj. Ker smo vedeli, smo se znali ustrezno odzvati.«

Ali pri Mariboru vedo, kam, kaj, kako?

»Trenutni položaj je tak, da so bile ambicije nerealne, zato bi jih bilo treba morebiti znižati. Ali pa se zazreti v ogledalo in si priznati, da to moštvo ne zadovoljuje meril za rezultate, ki jih je klub zahteval.«

V krizi so domači ljudje vredni zlata. Maribor ima slabe ali povprečne tujce in nima svojih igralcev. Rešitev je ...

»V potrpljenju in času, ki pa ga klub, kot je Maribor, nima. Enako velja za vse klube v Sloveniji, ki jim je cilj le uvrstitev v Evropo. Zato v kratkem času ni mogoče ustvariti igralcev, ki bi zadovoljevali merila za evropski nogomet. Vse je treba prilagoditi. Čas bi lahko bil slovenski zaveznik, a je sovražnik.«

Kaj Mariboru še ta trenutek manjka?

»Poskus s Simonom Rožmanom, ki je želel pomladiti moštvo, se ni izšel. Maribor se mora predvsem hitro odzivati in povleči ustrezne poteze. Mednje sodi tudi odgovornost. Če cilji niso doseženi, če gre kaj narobe, se ve, kdo je odgovoren. Po piramidi navzdol, športni direktor, trener, igralci. Rezultate na evropski ravni pa prinašajo izključno znanje ljudi na vseh ravneh, izkušnje in čas, ki ga ni. Ko ne gre z igro, pa so odločilne volja, srčnost, borbenost. Naj vse to kažejo na igrišču, navijači bodo to prepoznali.«