TOKIO 2020

Rogliču trasa ustreza, a sam sebi je neznanka

Na kronometru največ odvisno od telesnega stanja slovenskega kolesarskega asa.
Fotografija: Primož Roglič je bil v Riu leta 2016 deseti v olimpijski vožnji na čas. FOTO: Paul Hanna/Reuters
Odpri galerijo
Primož Roglič je bil v Riu leta 2016 deseti v olimpijski vožnji na čas. FOTO: Paul Hanna/Reuters

Tadej Pogačar je na Japonskem opravil svoje delo in z bronom na cestni dirki že poskrbel za to, da je ta slovenska kolesarska odprava na OI najuspešnejša doslej. V jutrišnjih zgodnjih urah pa bodo vse oči kolesarske Slovenije uprte v Primoža Rogliča, ki bo bero kolajn poskušal podvojiti v izjemno zahtevni vožnji na čas. O tem, kdo bo zasedel edino slovensko mesto na startni rampi olimpijske vožnje na čas, je bilo prelitega veliko črnila. Bi to moral biti Pogačar, ki je blestel in zmagal v lanskem edinem in letošnjem prvem kronometru na Touru, ali Roglič, ki je letos v tej disciplini rojaku vzel mero ob zmagi na dirki po Baskiji?

»Ne gre za odločitev, ki bi jo sprejeli tik pred zdajci. Že spomladi smo se dogovorili, da v vožnji na čas nastopi Roglič in se nanjo tudi pripravi. Držimo se te odločitve,« se selektor slovenske reprezentance Andrej Hauptman ni oziral na tovrstne dileme. In načrta se drži tudi zdaj, ko je del kronometrske enačbe še ena velika neznanka. Rogličevo telesno stanje je bilo na cestni dirki (končal jo je na 28. mestu) slabše od pričakovanj. Slovenski as je bil prepričan, da so posledice poškodb ob grdem padcu v 3. etapi Toura že za njim, vendar so se med izjemno zahtevno cestno preizkušnjo vrnile. Ko se je začel boj za medalje, ga zaradi bolečin v hrbtu ni bilo zraven, zato je v cilju namignil, da bi lahko mesto v vožnji na čas prepustil tudi komu drugemu.

»Primož je naša dokončna opcija, storili bomo vse, da ga optimalno pripravimo. Na cestni dirki je imel težave, upamo, da bo na vožnji na čas bolje,« se je glasil Hauptmanov odgovor. Menjava kolesarja v zadnjem trenutku bi bila pri visokih slovenskih ambicijah neresna. Slovenski adut tako ostaja Roglič, za katerim stoji vsa reprezentanca, v kateri je tudi maser Jernej Švab, s katerim sodelujeta tudi v ekipi Jumbo Visma. Upati je, da bo zasavskega šampiona do jutrišnjega starta spravil v stanje, ko ga bodo na progi le pekle noge, ker bo na vso moč pritiskal na pedale.
 

Popravek Ria


Za vrhunsko uvrstitev bo to nujno, čaka ga izjemno razgibana trasa, v 44,2 km (dva 22,1 km dolga kroga) bo moralo 40 kolesarjev premagati 846 višinskih metrov. Vsi bodo morali pokazati tudi dovolj drznosti in spretnosti na kolesu za kronometer, saj bo treba na spustih in tehnično zahtevnih zavojih ubrati najhitrejšo linijo. To ni preizkušnja, na kateri bi lahko največji specialisti za vožnjo na čas, kot sta zadnja dva svetovna prvaka v tej disciplini, Italijan Filippo Ganna in Avstralec Rohan Dennis, razvila hitrost ter v najtežjem prenosnem razmerju 60x11 s 60 km/h drvela proti cilju.

Ključno bo pravilno razporejanje moči in številni kratki pospeški na cestah, na katerih bo le za vzorec ravnine. Sliši se, kot da je to na kožo pisano Rogliču, večino svojih 13 zmag v vožnjah na čas med profesionalci si je prikolesaril na podobnih terenih. Tudi na SP 2017 v Bergnu je bil srebrn, ko je klanec popestril traso. Vendar tovrstne računice niso enoznačne, ko gre za olimpijske igre. Spomniti se je treba le vožnje na čas v Riu 2016, ki je bila na papirju še zahtevnejša, na 54,5 km dolgi trasi je bilo treba premagati več kot 1000 višinskih metrov. Roglič si sam gotovo najbolj želi, da bi temeljito popravil svoje 10. mesto iz Ria. Če se bo vmešal v boj za zlato, pa je jasno, da bo moral poleg Ganne in Dennisa premagati ta čas najbolj vročega kolesarja – svojega moštvenega kolega pri Jumbu Vismi, Belgijca Wouta van Aerta, ki ima bržkone dovolj zbiranja srebrnih kolajn. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas