DIRKA PO ŠPANIJI
Rdeča majica še vedno ne draži Primoža Rogliča
Slovenski šampion na Vuelti hranil naboje za odločilni zadnji teden. Kar štiri od preostalih šestih etap dirko lahko še obrnejo na glavo.
Odpri galerijo
Primož Roglič (levo, pred njim Sepp Kuss) se pripravlja na odločilni spopad v zadnjem tednu Vuelte. FOTO: Luis Angel Gomez/Photo Gomez Sport
Primož Roglič je na letošnji Vuelti, na kateri lovi tretjo zaporedno zmago, prvi dan premora prvič doslej preživel v rdeči majici. Drugi dan premora pa je tudi prvič dočakal brez nje. Dvojec gorskih etap, v katerih sta si dnevno slavo prikolesarila ubežnika Romain Bardet in Rafal Majka, je prinesel bore malo dogajanja na vrhu skupnega seštevka.
Zaradi težavnosti zadnjega tedna, v katerega gre Roglič na 3. mestu, je premirje med favoriti tudi razumljivo. Minuli konec tedna so imeli kolesarji na 76. dirki po Španiji na voljo sedem kategoriziranih vzponov, na katerih bi se lahko udarili za rdečo majico, vendar so glavni kandidati zanjo bolj kot ne podpisali premirje.
V sobotni 14. etapi s ciljnim vzponom na Pico Villuercas so prosto pot pustili 18 ubežnikom, med katerimi je bil tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), ki je zasedel 10. mesto, največ moči pa je imel Bardet (DSM). V včerajšnji 197,5 km dolgi preizkušnji je bitka za pobeg dneva sicer trajala več kot eno uro, naposled pa je Majka (UAE) uprizoril 87 km dolgo samostojno vožnjo do svoje 12. zmage v karieri, pete na tritedenskih dirkah, na katerih je prekinil štiriletno sušo. Poljak, ki je leta 2017 dobil tudi dirko po Sloveniji, letos pa se je izkazal kot eden od ključnih pomočnikov Tadeja Pogačarja na poti do zmagoslavja na Touru, je v solzah zmago posvetil pokojnemu očetu.
Precej manj čustveno in napeto pa je bilo zadnja dva dneva v skupini favoritov za vrh v skupnem seštevku. V njej iz dneva v dan presenečajo kolesarji ekipe Intermarche, ki na vse pretege branijo rdečo majico Odda Christiana Eikinga. Norvežan je na ciljnem vzponu Pico Villuercas proti Rogliču izgubil le 20 sekund, včeraj pa je v cilj prikolesaril skupaj s slovenskim zvezdnikom. Tako gre Kisovčan na dan počitka 1:36 za vodilnim in 0:42 za drugouvrščenim Francozom Guillaumom Martinom (Cofidis), kar pa še zdaleč ni znak za preplah.
Med papirnatimi favoriti je bil drugi teden dirke pravi status quo, v katerem pa je malenkostno vendarle pridobil Roglič. Ob prvem dnevu premora je imel 28 sekund prednosti pred najnevarnejšim tekmecem Enricom Masom (Movistar), v drugi dan počitka gre z naskokom 35 sekund. Podobno je pri drugih zasledovalcih, med katerimi pa je največ izgubil Egan Bernal (Ineos), čigar zaostanek za Rogličem je narasel z 1:52 na 2:45. To ni zanemarljivo, saj je kolumbijski as zadnje dni kazal znake dvigovanja forme, v zadnjem tednu pa prihaja tudi njegov teren. Kar štiri od preostalih šestih etap dirko lahko še obrnejo na glavo.
Pravi ognjemet se bo po torkovi ravninski preizkušnji začel v sredo s 17. etapo in ciljnim vzponom na Lagos de Covadonga, ki je v zadnjih treh desetletjih stalnica na Vuelti, vendar bo imel Roglič prvič opravka z njim, saj je bil nazadnje del dirke leta 2018, ko je zmagal Thibaut Pinot. Nato bo v 18. etapi celotna karavana spoznala novo strašljivo odkritje prirediteljev dirke po Španiji, Altu d'El Gamoniteiru, ki po zahtevnosti le malenkost zaostaja za zloglasnim Anglirujem. Kandidati za končno zmago si bodo lahko oddahnili le še v šprinterski 19. etapi, nato pa sledi veliki finale v Galiciji. V 202,2 km dolgi 20. etapi bo sila malo ravnine, zato pa kar 10 vzponov (pet nekategoriziranih), vštevši ciljnega na Alto Castro de Herville.
Vendar niti tu še ne bo konec bitke za rdečo majico, organizatorji kolesarjem letos ne privoščijo parade zmagovalcev v Madridu, temveč odločilno 33,8 km dolgo vožnjo na čas v Santiagu de Compostela. Kot nalašč, da olimpijski prvak v kolesarski uri resnice konča na vrhu.
Zaradi težavnosti zadnjega tedna, v katerega gre Roglič na 3. mestu, je premirje med favoriti tudi razumljivo. Minuli konec tedna so imeli kolesarji na 76. dirki po Španiji na voljo sedem kategoriziranih vzponov, na katerih bi se lahko udarili za rdečo majico, vendar so glavni kandidati zanjo bolj kot ne podpisali premirje.
V sobotni 14. etapi s ciljnim vzponom na Pico Villuercas so prosto pot pustili 18 ubežnikom, med katerimi je bil tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), ki je zasedel 10. mesto, največ moči pa je imel Bardet (DSM). V včerajšnji 197,5 km dolgi preizkušnji je bitka za pobeg dneva sicer trajala več kot eno uro, naposled pa je Majka (UAE) uprizoril 87 km dolgo samostojno vožnjo do svoje 12. zmage v karieri, pete na tritedenskih dirkah, na katerih je prekinil štiriletno sušo. Poljak, ki je leta 2017 dobil tudi dirko po Sloveniji, letos pa se je izkazal kot eden od ključnih pomočnikov Tadeja Pogačarja na poti do zmagoslavja na Touru, je v solzah zmago posvetil pokojnemu očetu.
Precej manj čustveno in napeto pa je bilo zadnja dva dneva v skupini favoritov za vrh v skupnem seštevku. V njej iz dneva v dan presenečajo kolesarji ekipe Intermarche, ki na vse pretege branijo rdečo majico Odda Christiana Eikinga. Norvežan je na ciljnem vzponu Pico Villuercas proti Rogliču izgubil le 20 sekund, včeraj pa je v cilj prikolesaril skupaj s slovenskim zvezdnikom. Tako gre Kisovčan na dan počitka 1:36 za vodilnim in 0:42 za drugouvrščenim Francozom Guillaumom Martinom (Cofidis), kar pa še zdaleč ni znak za preplah.
Od srede pravi ognjemet
Med papirnatimi favoriti je bil drugi teden dirke pravi status quo, v katerem pa je malenkostno vendarle pridobil Roglič. Ob prvem dnevu premora je imel 28 sekund prednosti pred najnevarnejšim tekmecem Enricom Masom (Movistar), v drugi dan počitka gre z naskokom 35 sekund. Podobno je pri drugih zasledovalcih, med katerimi pa je največ izgubil Egan Bernal (Ineos), čigar zaostanek za Rogličem je narasel z 1:52 na 2:45. To ni zanemarljivo, saj je kolumbijski as zadnje dni kazal znake dvigovanja forme, v zadnjem tednu pa prihaja tudi njegov teren. Kar štiri od preostalih šestih etap dirko lahko še obrnejo na glavo.
Pravi ognjemet se bo po torkovi ravninski preizkušnji začel v sredo s 17. etapo in ciljnim vzponom na Lagos de Covadonga, ki je v zadnjih treh desetletjih stalnica na Vuelti, vendar bo imel Roglič prvič opravka z njim, saj je bil nazadnje del dirke leta 2018, ko je zmagal Thibaut Pinot. Nato bo v 18. etapi celotna karavana spoznala novo strašljivo odkritje prirediteljev dirke po Španiji, Altu d'El Gamoniteiru, ki po zahtevnosti le malenkost zaostaja za zloglasnim Anglirujem. Kandidati za končno zmago si bodo lahko oddahnili le še v šprinterski 19. etapi, nato pa sledi veliki finale v Galiciji. V 202,2 km dolgi 20. etapi bo sila malo ravnine, zato pa kar 10 vzponov (pet nekategoriziranih), vštevši ciljnega na Alto Castro de Herville.
Vendar niti tu še ne bo konec bitke za rdečo majico, organizatorji kolesarjem letos ne privoščijo parade zmagovalcev v Madridu, temveč odločilno 33,8 km dolgo vožnjo na čas v Santiagu de Compostela. Kot nalašč, da olimpijski prvak v kolesarski uri resnice konča na vrhu.
