PRED FINALOM

Radoslav Bečejac: Modrić? Bil sem bolj vsestranski

Radoslav Bečejac pred finalom lige prvakov obujal spomine.
Fotografija: Radoslav Bečejac se rad spominja vrhuncev kariere v Partizanu in Olimpiji. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Radoslav Bečejac se rad spominja vrhuncev kariere v Partizanu in Olimpiji. FOTO: Jože Suhadolnik

Pred sobotnim obračunom madridskega Reala in Liverpoola v finalu lige prvakov smo se vrnili 56 let v preteklost, ko je španski velikan osvojil svojo šesto evropsko lovoriko z zmago nad beograjskim Partizanom v Bruslju. Tam je črno-beli dres nosil Radoslav Bečejac, danes 80-letni Vojvodinec, ki je zgolj leto po finalu presenetljivo prestopil v Olimpijo in v slovenski prestolnici ostal do današnjih dni.

To je bil prestop, ki je do temeljev pretresel jugoslovanski nogomet. 65 kilogramov = 65 milijonov, se je glasila naslovnica priljubljenega tednika Tempo, za fotografijo pa so uporabili Radoslava Bečejca (njegova telesna teža je takrat znašala 65 kg), ki je sedel na desni strani tehtnice, na levi pa je za ravnotežje skrbel velik kup denarja.

»Niti sam ne vem, kako sem pristal v Ljubljani,« se je tistega prelomnega leta 1967 spominjal Bečejac. »Imel sem neke principe, iztekala se mi je pogodba s Partizanom, pogovarjali smo se o tem in onem, jaz nisem sprejel njihove ponudbe in pristal tukaj. Zvečer smo se usedli z ljudmi iz Olimpije, vprašali so jih, ali bi poravnali takšno odškodnino, rekli so ja in plačali.«

PSG in Manchester City sta poraženca finalnih tekem lige prvakov in nemogoče je sploh pomisliti na to, da bi v Ljubljani na vrhuncu kariere dandanes denimo pristal Kevin De Bruyne, Bernardo Silva, Phil Foden, Marco Verratti ali kdo od preostalih zvezdnikov sredine igrišča. »Težko je umetno narediti ekipo. Pri Olimpiji je bilo takrat veliko kupljenih igralcev, osnova morajo biti vedno domači, ki jim nato dodajaš okrepitve. Nikoli se nismo resneje merili za najvišja mesta, morda le v eni sezoni, sicer smo večinoma reševali prvoligaški status,« je nadaljeval vezist, ki je v moštvu z Branetom Oblakom, Danilom Popivodo in Vilijem Amerškom leta 1971 pomagal zeleno-belim do najvišje uvrstitve v zvezni ligi, 7. mesta. Oblak ga je pred leti izbral v svojo idealno enajsterico Olimpije vseh časov.

Teden dni pred sklepnim dejanjem evropske klubske sezone 2021/22, finalom lige prvakov v Parizu, misli neizbežno uhajajo v leto 1966, ko je Partizan z Bečejcem v začetni postavi igral tri morda največje tekme v klubski zgodovini. V polfinalu takratnega evropskega pokala je opravil z Manchester Unitedom, za katerega je bila po porazu v Beogradu z 0:2 nato premalo tudi zmaga na Old Traffordu z 1:0. Kot se je izkazalo, je bil za napredovanje ključen drugi gol na stadionu JNA, ki ga je prispeval ravno naš sogovornik.

»Podrobnosti se ne spominjam veliko, zelo pa se mi je v spomin vtisnil George Best,« se mu vendarle zaiskri v očeh ob omembi enega največjih nogometašev, ki so kadar koli oblekli dres rdečih vragov. »Imel je dolge lase, za katere ga je njegov čuvaj Ljubomir Mihajlović vlekel vso tekmo.«

Real Madrid in Liverpool bosta uprizorila vrhunec sezone. »Samo letos je Realu že trikrat uspel preobrat! Trikrat so se izvlekli in ne vem, ali se bodo tudi tokrat, presneto ... To me je presenetilo, da se trikrat izvlečejo, ko že misliš, da je konec. Res ne vem, kako pride do tega, ali pa se pač moramo sprijazniti, da tako pač je,« si z nasmeškom na obrazu madridske podvige v tej sezoni na tekmah proti PSG, Chelseaju in Man. Cityju poskuša razložiti Bečejac, ki nekaj svoje igre vidi v Luki Modriću, gonilni sili sredine igrišča Reala.

»Modrić mi je všeč ... Moram pa dodati, da sem bil bolj vsestranski. Leva in desna noga, tudi z glavo sem dajal gole!« seveda v šali izpostavi 80-letnik. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas