ATLETIKA

Pri odpovedi pariškega EP so se prenaglili

Objavljeno 08. junij 2020 07.35 | Posodobljeno 08. junij 2020 07.35 | Piše: Marko Uršič

Najboljša slovenska atletinja Maja Mihalinec razočarana ob preložitvi OI. V karantenskem času je tekla po pesku in obnovila poškodbo tetive.

Maja Mihalinec bo tudi letos v ospredju domačega sprinta. FOTO: Jože Suhadolnik
Zdaj, ko je koronakriza že malce ali večji del v zatišju, kakor se vzame, so na plan prišli tudi športniki s tekmovanji. V soboto bo, denimo, v Slovenski Bistrici prvi miting za slovensko atletsko ligo, v tem tekmovanju pa mu bodo sledili še tisti v Mariboru (23. 6.), Ljubljani (pokal, 4. in 5. 7., ter memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana 16. 7.), Celju (DP, 25. in 26. 7.) in Novem mestu (2. septembra).

V ligi, začela jo bo na mariborskem tekmovanju, bo tekla tudi sprinterka Maja Mihalinec, lani razglašena za najboljšo slovensko atletinjo. V letu 2019 se je nadvse uspešno vrnila po dveh letih premora zaradi poškodb, najprej je na dvoranskem evropskem prvenstvu v Glasgowu nastopila v finalu na 60 m in v cilj pritekla kot šesta. Na evropskih igrah v Minsku je zmagala v teku na 100 m, na SP v Katarju je bila 12. na 200 m (izpadla je v polfinalu, v prvem krogu pa z 22,78 dosegla osebni rekord) in 25. na 100 m (v uvodnem krogu tekov je polfinale zgrešila za stotinko sekunde). Virus je po uspešni zimski sezoni odnesel pomladansko vadbo za nesojene olimpijske igre 2020 v Tokiu.
22,78
je Maja Mihalinec na 200 m tekla lani na SP, osebni rekord in olimpijsko normo za Tokio.


»Zdaj treniram skoraj normalno, a vseeno še ne povsem tako, kot je bila navada. Na žalost so nam na stadionu ŽAK šele od preteklega tedna pod omejenimi pogoji in termini odprli fitnes. Seveda se še vedno pozna, da smo morali atleti sprejemati kompromise in na področju vaj za moč precej improvizirati. A zdaj upam, da se bodo stvari vrnile v normalo in da bomo lahko nadaljevali stoodstotni trening. Drugače pa sem zdrava in iz tedna v teden hitrejša,« je kot na stezi startala 30-letna Mozirjanka. Ta ima na 200-metrski razdalji že normo za japonske OI in se ji s tem do iger ni treba obremenjevati. »Kar precej sem bila razočarana, ker so preložili igre v Tokiu, res si želim, da naslednje leto bodo. Še bolj razočarana sem bila, ko so odpovedali tudi letošnje avgustovsko evropsko prvenstvo v Parizu. Menim, da so se pri njem morebiti malce prenaglili, lahko bi še malo počakali. Atleti in atletinje smo v letošnji sezoni ostali brez vrhuncev, upam, da bodo vseeno v drugi polovici avgusta kakšni mednarodni mitingi. Da bomo imeli priložnost tekmovati tudi v mednarodni konkurenci. Slovenska atletska liga je zelo dobrodošla in verjamem, da bomo imeli tudi v njej dobre razmere,« je omenila.
 

Dvojni dvoranski program


»Glede načrtovanja forme se s trenerjem Srdjanom Djordjevičem še nisem pogovarjala, najprej bom sploh začela tekmovati, bom videla, kje sem, koliko posledic so pustile težave s tetivo. V karantenskem času sem tekla po pesku, zaradi obnovitve poškodbe pa zamudila mesec dni treninga. Tokijske norme mi ni treba loviti. Na vsaki tekmi se bom zagotovo potrudila teči čim hitreje, vedno imam za cilj izboljšanje osebnega rekorda. Če mi bo letos to uspelo, bom zelo zadovoljna, drugače pa bo pač ključna naslednja sezona,« je odvrnila sogovornica, katere mlajša sestra Katja je odbojkarica kluba Calcit Volley.

No, najboljši slovenski atlet Luka Janežič je zaradi Tokia izpustil dvoransko sezono, Mihalinčeva se v zimi 2020/21 tej ne bo odrekla. »Vedno rada tekmujem v dvorani, ta je zame v teku na 60 m tudi dober trening za hitrost. Verjetno bom zato tekmovala tudi naslednje leto, sploh ker bo dvoranska sezona zelo pestra, imeli bomo tako evropsko prvenstvo v Torunu kot svetovno v Nandžingu, oboje marca. Terminsko bom videla, kaj bo to pomenilo za Tokio, a vseeno načrtujem nastop,« je sklenila najhitrejša Slovenka, ki ji je po ozdravitvi poškodb in odličnih lanskih tekih lažje tudi po denarni plati. 




Deli s prijatelji