Preslabo unovčili zlato z eurobasketa

LJUBLJANA – Pred letom dni so bile vse oči uprte v Turčijo. Slovenija je postala evropski prvak na 40. eurobasketu. Že v Istanbulu ni manjkalo smelih načrtov, kaj bo zlato odličje dalo slovenski košarki.

Država nepripravljena

Izjemen uspeh je vse presenetil. Tudi državne oblastnike, ki niso zmogli dostojno, predvsem pa primerljivo z Evropo, s katero se tako radi primerjamo, nagraditi zlatih košarkarjev. Medtem ko so srbski in španski igralci s klikom preverili darežljivost svoje države, ki jim je namenila po 20.000 oz. 30.000 evrov, pa so se morali naši igralci nekajkrat izpostaviti, da so s pomočjo Košarkarske zveze Slovenije dobili po 10.000 evrov. »Tu si cela javnost zasluži kritiko. Dejansko je do izraza prišla slovenska majhnost v miselnosti. Postali smo prvaki, se veselili dva tedna, potem pa nič. Kje lahko vidim napis Pristali ste v deželi evropskih prvakov? Kje je npr. podatek, da se vozimo proti Postojnski jami evropskih prvakov? Dejansko je Srbe bolj bolelo to, da smo jim vzeli zlato, kot smo bili sami veseli, da smo prvaki,« je zanimivo tezo razvil nekdanji reprezentant Sani Bečirovič. »Razočaran sem, ker si je košarka po tej zlati medalji vzela premalo! Kakršna koli medalja na evropski ali svetovni ravni je za Slovenijo podvig,« mu pritrdi direktor Petrol Olimpije Roman Lisac.

Profitirali selektor in igralci

Kot komentator tekem je izbrano vrsto na EP spremljal Peter Vilfan. »Dejansko lahko govorimo o dveh fazah: tisto 20-dnevno dogajanje je zadovoljilo in razveselilo celo Slovenijo. Če ne bi bi bilo čisto nič drugega, bi bilo to veliko,« je ocenil Vilfan, ki potem spomni, da so veliko od tega prvenstva imeli košarkarji. »Naši reprezentanti so profitirali. Tu imam v mislih predvsem Klemna Prepreliča in Jako Blažiča, ki sta se prodala v Real oz. Barcelono predvsem zaradi njunega prispevka in zlate medalje,« opozori. Nagrajen je bil tudi kreator in vodja ekipe selektor Igor Kokoškov. »Slovenijo je povedel do prvega naslova evropskih prvakov v zgodovini države,« so kot Igorjev plus navedli v Phoenixu, ko so ga letos maja kot prvega Neameričana postavili za trenerja katere izmed ekip v ligi NBA! »Lani je imela Slovenija velik nacionalni naboj, zdaj kot da je zbledel. Namesto da bi se po naslovu evropskega prvaka naredil korak naprej, ste naredili dva nazaj. Prihod ali odsotnost košarkarja je v največji možni meri odvisen od posameznika,« razmere od strani ocenjuje hrvaški trener Jakša Vulić, ki je leta 2016 popeljal Helios do naslova državnega prvaka. Vulić spomni, da ni mogoče natančno izmeriti, kako je EP prispeval k večjemu zanimanju mladih za košarko. »Lanski naslov evropskih prvakov je spodbudil številne mlade predvsem po manjših krajih, da so začeli trenirati košarko,« iz prve roke pove Jože Ulčar, ki uspešno predseduje nižjeligašu Ivančni Gorici. »O tem sploh ni dvoma. Vse več mulcev igra košarko,« se pohvali Ladivoj Gorjan, svetovalec v klubu Helios Suns, kjer nad šolo košarke bdi Gašper Papež. »S to medaljo smo dobili tudi precej boljšo pozicijo košarke in drugih kolektivnih športov. Po tej zlati kolajni si nekaj vreden,« še poudari Gorjan.

Manjka kapitalec

»Pričakovali smo več,« tudi generalni sekretar KZS Rašo Nesterović priznava, da je s sodelavci pričakoval večji izplen (beri več evrov!) pri podpornikih in sponzorjih slovenske košarke, predvsem manjka kakšen kapitalec v družini podpornikov. Pri tem je bilo tudi nekaj nerodnosti. Ker ni bilo novega dogovora s Telemachom, stari pa je potekel, je KZS pred nadaljevanjem kvalifikacij za SP 2019 kar prelepil oz. prešil drese tam, kjer je bil oglas tega podjetja. Danes sta volk sit in koza cela, Telemach ostaja generalni sponzor KZS.


V primerjavi z lanskim letom ima KZS dva platinasta sponzorja, Sparu Slovenija se je pridružil Adidas, med zlatimi sponzorji ni več Generalija, med srebrnimi podporniki manjka dolgoletni partner Adecco. »Na račun tega zgodovinskega uspeha je seveda tudi KZS kot blagovna znamka pridobila marketinško privlačnost – na vseh družbenih kanalih je pridobila pri sledilcih, do naslednjega evropskega prvenstva bodo lahko tako KZS kot njeni sponzorji uporabljali tudi ekskluziven naziv evropski prvaki. Uspešnost na marketinškem in sponzorskem področju oziroma finančno oplemenitenje KZS na račun osvojitve naslova bo vidna v naslednjih sezonah,« napoveduje Uroš Okoren iz agencije Sportelement.

Težave ostale

Evropski prvaki pa imajo doma še nekaj nerešenih zadev, ki bodejo v oči. Že v času lanskega EP so na plan izbruhnili spori s sodniki, ki še niso rešeni. Bili smo evropski prvaki, tekmovanja pa so se zaradi stavke sodnikov začela z enomesečno zamudo. »Košarka je Slovence res povezala in zbudila pripadnost naciji. V ligo NKBM ni zavel veter zmagoslavja. Spori med sodniki in KZS so metali zelo slabo luč na košarkarsko sceno v Sloveniji v sezoni 2017/18, reprezentanca si ni zgradila kulta reprezentance (to je problem tudi v mlajših reprezentančnih selekcijah, op. a.). Posledično se to vidi na slabi odzivnosti reprezentantov na selektorjev vpoklic,« nekaj aktualnih težav naniza Dušan Debenak iz Šentjurja. »Želeli bi si, da bi se ne le reprezentanti, ampak vsi skupaj obnašali, saj bo zvenelo grobo, kot pravi evropski prvaki, torej bolj evropsko,« pa je misel za konec, ki smo si jo sposodili pri Boštjanu Nachbarju. N