Pogačarju se je mudilo v objem zaročenke

Karavana Toura se je na La Planche des Belles Filles vrnila prvič, odkar je na tem klancu v Vogezih 19. septembra 2020 padla odločitev o zadnji rumeni majici. Z izjemno zmago jo je tedaj na račun Primoža Rogliča osvojil Tadej Pogačar, ki je včeraj ponovil vajo. Po 6. je dobil še 7. etapo 109. dirke po Franciji in se utrdil v skupnem vodstvu.

Slovenski navijači so sicer skoraj dobili to, kar so si najbolj želeli, še en dvoboj slovenskih asov, med katera pa se je tokrat vrinil Jonas Vingegaard. Rogličev danski moštveni kolega pri Jumbu Vismi se je bržčas že nadejal zmage, ko je v izjemno strmih sklepnih 150 metrih 7 km dolgega vzpona pospešil na vso moč in na videz ubil dve muhi na en mah. Prehitel je zadnjega preživelega ubežnika Lennarda Kämno (Bora Hansgrohe) in si prikolesaril tudi nekaj metrov prednosti pred Pogačarjem. Vendar je slovenski šampion še enkrat na ogled postavil svojo moč in ubijalski instinkt. Ravno v pravem trenutku je v svojem značilnem slogu zaplesal na pedalih in tik pred ciljno črto švignil mimo tekmeca. Če bi bil to običajen dan na običajni dirki, Pogi morda iz sebe ne bi iztisnil odločilnega pospeška, vendar to ni bila priložnost, ob kateri bi bil radodaren do tekmecev. Vrnil se je na kraj, kjer se je predlani začela njegova še neprekinjena prevlada na Touru, v cilju so ga pričakali tudi njegovi najbližji.

»Finiš je bil izjemno zahteven, Jonas je napadel res močno, vendar sem si rekel, da se moram potruditi, ker so v cilju Urška in moji starši. To je poseben dan tudi zato, ker smo odprli sklad za raziskave raka, v ta namen sem tokrat nosil posebne čevlje,« je Pogačar svojo drugo letošnjo in skupno že osmo etapno zmago na Touru posvetil predvsem svoji zaročenki Urški Žigart, ki je po boju z zahrbtno boleznijo spomladi izgubila mamo.

Nož v hrbet

To je bil za Pogačarja, za katerega so tokrat odlično delali njegovi najmočnejši gorski pomočniki pri ekipi UAE Brandon McNulty, George Bennett in Rafal Majka, trenutek slavja. Vseeno pa je na prvem klancu 1. kategorije dirke prejel tudi opozorilo, da bo imel v Alpah in Pirenejih, kot kaže, trdovratnega tekmeca.

»Vingegaard je eden od najboljših hribolazcev na svetu, morda najboljši, okoli sebe ima kompaktno ekipo, dobro mu gre, in kot vemo, v kolesarstvu nobena prednost ni dovolj velika,« je Pogačar še povedal po svoji 12. sezonski in 42. karierni zmagi, s katero je prednost pred najbližjim zasledovalcem v boju za rumeno majico povečal na 35 sekund. Zadovoljni pa so lahko bili tudi Roglič in njegovi navijači. Veliko negotovosti je bilo okoli njihovega ljubljenca pred prvo gorsko etapo, saj še vedno čuti posledice grdega padca v 5. etapi. Vingegaardovemu in Pogačarjevemu pospešku sicer ni bil kos, je pa z zaostankom 12 sekund zasedel 3. mesto in nakazal, da še ni odpisan v boju za vrh ali vsaj mesta pod njim. »Zelo vesel sem, da sem končal še eno etapo.

Ob vsakem obratu pedal se mi je sicer zdelo, kot da me kdo z nožem špika v hrbet. Moj edini cilj je tačas, da preživim naslednje etape in si opomorem. Zelo zadovoljen sem s tokratno predstavo, ker po padcu iz dneva v dan ne veš, kaj lahko pričakuješ. Zaključek je bil sicer izjemno strm, v zadnjih 200 metrih sem se z zadnjimi močmi prebil na vrh,« je povedal Rogla, ki se je z 28. povzpel na 13. mesto in za Pogačarjem zaostaja 2:45.