Planiška tekma za Laniška bolj prestižna kot novoletna

Anže Lanišek je na spektaklu v Garmisch-Partenkirchnu, najprestižnejši tekmi leta v smučarskih skokih, zablestel z imenitnim 2. mestom, potem ko je zaostal le za norveškim zmagovalcem Halvorjem E. Granerudom. To so bile za 26-letnega Domžalčana že 7. stopničke v sezoni in skupno 20. v svetovnem pokalu. Po včerajšnjem prihodu v Innsbruck, kjer bodo danes kvalifikacije za jutrišnjo tretjo tekmo 71. novoletne turneje, si je Lanišek vzel čas tudi za Slovenske novice.

Kako ste zadovoljni s prvo polovico turneje?

»Hladno-toplo. V Oberstdorfu se je pojavil črviček, ki mi je prišel malo do živega. Poskušal sem vse, da bi se sprostil in tekmoval podobno dobro, kot sem prej v svetovnem pokalu, a mi to nekako ni uspelo. Zato sem bil sprva precej razočaran. V Garmischu sem potem obrnil ploščo in mi je bilo spet lažje. Počutil sem se veliko bolje, moji skoki so bili znova tekoči in spet sem užival, kar je zame najpomembneje.«

Kaj vam pomenijo stopničke na najprestižnejši in najbolj gledani skakalni tekmi leta?

»Ali je to res najbolj gledana? In najprestižnejša? No, zame je planiška prireditev bolj prestižna, navsezadnje se tam leti dlje. Drugače pa sem res zelo vesel, da sta mi na tekmi uspela dva zelo dobra skoka, da sem bil napadalen in da sem se pustil odnašati. Zelo lepa je bila tudi podelitev na rdeči preprogi med baklami, je pa trajalo kar dolgo, preden so nas poklicali na zmagovalni oder. Če se ne motim, je celotna procedura trajala kakšne pol ure, trikrat več kot na normalnih tekmah.«

Kako ste preživeli silvestrski večer?

»Najprej smo imeli skupno večerjo s člani ekipe. Malo smo se podružili, si izmenjali darila, potem so me prišli za 15, 20 minut pozdravit moji najbližji. Ob 22. uri sem se odpravil v sobo, si nadel slušalke in zaspal. Na polnoč nisem čakal. Če sem iskren, nisem ravno privrženec pokanja, petarde in podobne stvari me kar motijo.«

Na tekmi so vas spodbujali tudi vaši najbližji.

»Bilo je lepo, da so me prišli gledat. Na podelitvi so bili tudi mami Andreja, žena Nastja in sin Ijan Luka, ki se je razveselil snega in kepanja. Je kar navihan.«

Kakšno glasbo najraje poslušate v zadnjem obdobju?

»Poslušam vse zvrsti, rock, rap, tudi slovenske ... Kaj poslušam v določenem trenutku, je odvisno od razpoloženja in tudi od tega, kaj takrat počnem. Med ogrevanjem mi, denimo, ustreza bolj živa glasba.«

Kako gledate na Graneruda?

»Halvor je že na treningih v Titisee-Neustadtu nakazoval, česa vse je sposoben, dobro pa je skakal tudi v Engelbergu, tako da zame ni nikakršno presenečenje. Potreboval je le še klik, da je te vrhunske skoke ponovil tudi na tekmi.«

Z dvema zmagama si je vaš norveški vrstnik v seštevku turneje nabral že 26,8 točke naskoka pred Dawidom Kubackim. Vi ste zdaj na četrtem mestu.

»Bil sem presenečen, ko so mi rekli, da sem četrti. Mislil sem namreč, da sem še vedno okrog 10. mesta. A ničesar ne bom spreminjal; še naprej bom šel iz skoka v skok, iz tekme v tekmo.«

Kako vam je všeč skakalnica v Innsbrucku?

»Načeloma mi ustreza. Ko smo bili tu poleti na pripravah in še nisem skakal najbolje, sem se prav na Bergislu, kjer so mi uspeli prvi zametki želenih skokov, spet našel. Želim si, da bi tudi v teh dneh užival.«