Odpisani Celjan uživa pri Olimpiji

Tudi slepa kura zrno najde, bi lahko z rekom nagajivo opisali Olimpijino strelsko preobrazbo v nekaj dnevih. V prvih dveh tekmah po prekinitvi nogometnega prvenstva je zabila en sam gol (za težko zmago proti Gorici), v 29. krogu pa je do vrha napolnila mrežo Kopra, ki je vselej veljal za trdega tekmeca s čvrsto obrambo.


Olimpija že ves drugi del prvenstva igra zanesljivo, drvi naslovu naproti in menjava junake v glavnih vlogah. Eden od stalnih je presenetljiv: 26-letni Nino Pungaršek. Zadnji zvezni igralec ni bil dovolj dober za prvaka Celje. Bil pa je prvak s kar vidno vlogo v šampionskem moštvu.

»Na koncu pogovora je bila želja o slovesu obojestranska, a decembrsko sporočilo po tekmi z Muro direktorja Valerija Kolotila je bilo jasno. Bitke za prvaka se bodo lotili z mlajšimi,« je zdaj eden od nepogrešljivih členov v Olimpijini igri s kančkom ironije razkril, kako so se razšle poti s Celjem.
Prav neverjetno je, kako se je zasukala njegova pot in kako odlično se je uveljavil v zeleno-belem moštvu. »Iskreno, nisem pričakoval, in mislim, da tudi drugi ne, da se bom tako odlično znašel. Zdaj je videti vse tako enostavno in logično. Sprva me je bilo strah, kaj me čaka po odhodu iz Celja, ko me je o Olimpijinem zanimanju obvestil moj zastopnik Ambrož Kranjc, ni bilo več razmišljanja. Ko me je poklical še trener Goran Stanković in mi predstavil, v kakšni vlogi me vidi v moštvu, je bilo vse lažje. Oba sva lahko srečna in zadovoljna, on se ni zmotil, jaz sem mu vrnil na igrišču to, kar je pričakoval. In da, zdi se mi, da je nekdo od zgoraj videl, koliko se trudim, in me nagradil,« je šaljivo opisal prve mesece v Olimpijinem moštvu zelo pomembni člen.

V vlogi zadnjega zveznega igralca je tako rekoč nepogrešljiv, manjkal je le takrat, ko mu je ponagajala poškodba.
Toda ni le on odkritje, temveč še bolj Olimpija, ki s pridom izkorišča spodrsljaje tekmecev. »Čemu bi pripisal igralni vzpon? Na igrišču smo najprej postavili obrambne temelje. Ko so postali trdni, smo zaigrali še bolj napadalno in atraktivno, kar je trener že napovedoval. Tudi hoteli smo igrati lepo in napadalno, res pa je, da se vselej ni izšlo. Brez odličnega vzdušja v slačilnici pa zmag ne bi bilo. To moram izpostaviti, ker je energija v moštvu izjemna. To, na kakšen način so sprejeli mene in druge novince, si zasluži le najvišjo oceno,« ne skriva navdušenja nad tem, kako se razpleta njegovo novo poglavje.


»Nismo še prvaki, a smo na dobri poti. Tekme so kazalnik upravičenega optimizma in s takšno energijo, kot jo imamo, nas bo težko ustaviti,« se že vidi s šampionskim šampanjcem, medtem ko tudi svojemu Celju prav tako ne želi nič slabega. »Srčno si želim, da bi tudi Celje ostalo v ligi. Ne gojim nikakršnih zamer, bo pa zanimiv dvoboj in spet šampionski. A za naslov se bom potegoval le jaz,« si je po malem privoščil domači klub nogometaš, ki prihaja v najbolj zrela leta in tudi v novo ter še srečnejše življenjsko obdobje.

»Če bo vse po sreči, bom dvakrat prvak. Prvič z Olimpijo, drugič s srčno izbranko Živo. Štorklja nama 24. junija prinaša punčko,« si Nino res ne more zaželeti lepšega leta 2021.